Zamenjaj kinološko društvo. Predno narediš še večjo škodo.
Tudi moj nasvet je: obvezno zamenjaj pasjo solo, in pojdi tja kjer ucijo s pozitivno motivacijo (ne pa s cukanjem mladickov 
)
Unim v društvu, pa povej da so navadni osli in jih pošlji brat literaturo. Da se bodo naučili vsaj to, kaj pozitivna motivacija sploh je.
Jaz se pa z menjavo pasje šole ne strinjam, ker je zelo majhna verjetnost, da bo kje kaj bistveno drugače. Bodimo realni, da se večina ljudi s Ptuja ne bo vozila v malo šolo ravno v Ljubljano, razen par društev v Lj pa ji kaj drugega tako ali tako najbrž sploh ne boste svetovali. Hkrati je menjati nekaj tudi najlažje, pa na ta način bo obstoječe društvo tudi vnaprej uporabljajo enake metode. Če bi bili uporabniki kinoloških storitev bolj kritični, bolj osveščeni in manj ponižni, bi se inštruktorji morali prilagoditi, saj so navsezadnje oni tam zaradi tečajnikov in ne tečajniki zaradi inštruktorjev. A če bi učitelj pretepel vašega otroka, ali bi zamenjali šolo ali pa bi svoje nestrinjanje (in najbrž še kaj več) povedali učitelju
?
Zame osebno pri nas tudi ni šole, ki bi bila sposobna s pozitivno motivacijo (in samo z njo) pripeljati terčajnike do najvišjih nivojev poslušnosti, saj navsezadnje tekmovanj v obedienceu, ki je tako merilo, pri nas sploh ni. Šolanje s pozitivno motivacijo na stopnji male šole pa zame žal ni garant za to, da uporabljena metoda dejansko deluje tudi na višjih nivojih. Navadno se prav tam zalomi, ker je bila v mali šoli pod krinko pozitivnosti uporabljena permisivnost! Po eni strani imam izkušnje s šolo, ki se kiti s šolanjem s pozitivno motivacijo, pa so na mojega 5 mesecev starega psa brez kakršnih koli zadržkov nataknili korekcijsko ovratnico in ga za potrebe vaje poleg scukali za širino celega poligona. Ne samo, da sem zamenjala šolo - iz te šole so me vrgli, ker sem izrazila svoje nestrinjanje. Po drugi strani imam pa izkušnje tudi s šolo, ki se rada pohvali s svojimi dosežki s pozitivnimi pristopi, a v večini primerov se ta pozitivnost žal izrodi v nekritično permisivnost, ki se v primeru neizkušenih vodnikov (kar večina obiskovalcev šol pač je) v večini primerov spremeni v anarhijo, ta pa na višjih stopnjah šolanja pripelje do resnih težav celo z osnovnimi vajami poslušnosti.
Zame v Sloveniji ni šole, ki bi uporabljala t. i. clicker training v vseh njegovih potencialih - večina se jih ustavi pri uporabi klikerja kot markerju vedenj in poudarja hvaljenje dobrega ter ignoriranje slabega. To je še vedno tako simplificiran pristop, da bo pri neveščem vodniku prej ali slej privedel do težav (beri do neubogljivega psa), ker clicker training je bistveno, bistveno več. Tega pa ne učijo na tečajih KZS za inštruktorje in zato je v bistvu povsem nerealno (in celo neupravičeno) pričakovati to od inštruktorjev z veljavnimi licencami. Mene zanimajo inštruktorji, ki so svoje izpite naredili v okviru organizacij, ki vedo, kaj je clicker training in so na ta način izšolali zmagovalce v obedienceu. Pustimo agility in pustimo klasiko in pustimo reševanje, ker z malo šolo to kaj dosti res nima; vsekakor bistveno manj kot princip obediencea kot kinološke panoge.
Če bi se na vsem svetu morala odločiti za eno knjigo o šolanju psov, bi to zagotovo bila tale:
V njej je vse, kar bi povprečen vodnik psa moral vedel o šolanju svojega psa in o uporabljenih metodah s t. i. pozitivnim predznakom. Morten, avtor knjige, je za moj osebni okus izjemen človek; če bo vse posreči, grem prihodnje poletje k njemu v seminar, v živo. Tako enkratnega človeka si nisem mislila, da bom spoznala. In na šolanje ima zdravorazumski, pozitiven, ustvarjalen, a še vedno strog in discipliniran odnos. Veliko o njem pove njegovih 21namigov za boljši trening - KLIK (http://www.kliker.si/?q=node/69). Btw, me prav zanima, koliko od tistih, ki ste tule precej radikalno svetovali negativne stvari (v smislu "inštruktorji so navadni osli" ipd.) uporablja v vsakdanjem življenju Tag Teach; kajti Tag Taught človek o oslih ne govori ...
Verjetno bi ti prav prišla kaka literatura o šolanju s pozitivno motivacijo oziroma o šolanju nasploh, ker pojma nimaš.
No, takale izjava bi pa mene osebno prizadela. Človek se je vpisal v šolo zato, da bi se tam kaj nauči, zato je razumljivo, da pojma nima. Od kod naj ga pa ima? Tudi jaz sem se vpisala na faks, da bi me tam kaj naučili, ne da bom jaz drugim pamet solila. In to, da ob vpisu nisem imela pojma, se mi ni zdelo nič slabega; sem pa pričakovala, da ga ob zaključku bom. In mislim, da so me tam naučili marsikaj, česar sama nikdar ne bi bila sposobna.
