Ja, ta najmanjši so bili v spredaj, ta večji na tribuni. Bili pa so vsi razredi
Nič ni narobe, če poveš tvoje mnenje oz. situacijo, kot jo poznaš. Verjemi, da je tudi meni jasno, da vsi niso zagrabili. Ampak jaz sem proti temu razmišljanju - "ne bomo nič delali, ker itak ne bo nič drugače" Zato sem to tudi izvedla.
Prepričana pa sem Smrček, da ne poznaš celotne slike, zato si malo težje predstavljaš. Pa tudi situacija na eni šoli kot je Ljutomer je
po mojem drugačna od kake npr. Ljubljanske. V tem primeru gre za kompleksno oz. zelo široko sodelovanje s policijo, šolo, starši. Jaz sem bila le del te akcije.
Sem se potiho bala tudi tega, kar si omenila (da bi še bolj z veseljem metali, če bi vedeli, da kdo trpi), ampak odziv je bil pozitiven in v taki smeri kot smo želeli. Ne verjamem pa, da zaradi tega ni počila nobena petarda. Ampak, saj smo šele začeli delati na tem, da bomo situacijo spremenili.
Moj primer:
Kot otroci smo tisti moje generacije, ob vračanju iz trgovine že po poti načeli kako žvečilno, lučko, čokoladico. Niti pomislili nismo na koš. Smeti so ležale po celi vasi in to ni bilo nič čudnega, ker smo vsi tako počeli. V OŠ smo pričeli z očiščevalnimi akcijami. Vsak razred je bil zadolžen, da počisti določen del vasi. Veliko se je govorilo o tem in v naši zavesti je ostalo, akcije pa smo imeli mislim, da vsako leto. Verjemi, da je bilo to dovolj za celo življenje.
Tudi jaz verjamem, da se pri otrocih, še da veliko narediti in da jim take stvari ostanejo v spominu.