Ne da vojaška vzgoja pri samojedu ne pali prav dobro - sploh ne pali.
Sicer pa sploh niso težavni, samo prav se morata ujeti vodnik in pes. Res lahko poskusiš kdaj malo voditi kakšnega samojeda. Ubogal te itak noben ne bo, se bo pa prav dobro videlo, ali imaš dovolj živcev za cucka, ki se zanalašč nesramno norčuje iz tebe in ali ga znaš shecat, da naredi tisto, kar hočeš. Tako da pes misli, da dela natančno tisto, kar si je sam izmislil.
tako za ilustracijo: pred leti sem Betko posodila prijateljici, da bi z njo delala agility, ker si takrat ni mogla privoščiti svojega psa. Betka je sicer zelo lepo vodljiva in dovolj ubogljiva psica, ampak kaj je počela z ubogo punco...Meni recimo se še nikoli nikdar ni posrala medtem ko je tekla ob kolesu. Njej je to naredila ZANALAŠČ vsaj trikrat na poti do vadbišča, na stredo pločnika, po možnosti tam, kjer je bila največja gužva. O tem, kaj ji je počela na vadbišču ni za govorit. Psica se je dobesedno režala do ušes in uživala. Ampak punca se ni pustila sprovocirat in ji je uspelo toliko, da je lahko šla tudi na kakšno tekmo. Sicer se je tudi na tekmi najbolj smejalo psici, a vendarle, čez parkur sta prišli. Kasneje je imela svojega psa druge pasme, močnega in dokaj težavnega, a se ji je zdel v primeri z Betko pravi ubogljivi angelček.
