Psička iz Cruftsa je luštna, prav rada bi jo videla med gibanjem. Všeč mi je, da je zmagala taka, ki ne na nobeno stran ne leze v kakšen ekstrem.
Samy, opisovati živčnega mladiče se mi zdi brezveze, itak da ga spoznaš, ko ga enkrat vidiš.
V soboto je Lucky obiskala mlade borderčke. Obnašala se je skoraj (če odštejemo coklanje po rožah in lezenje v ribnik) vzorno. Igrala se je s tastaro psico in to čisto lepo, do mladičev je bila nežna, pa do hišnega zajčka tudi. Čisto nič njej podobno. Sem se že bala, da je kaj zbolela. Žal sem si izbrala za obisk dokaj neprimeren čas, malo prej so odšli trije mladički, preostali so bili pa utrujeni in kar malo potlačeni. Še najboljše volje je bila Evina "kravica", ki je imela ob sebi svojo bodočo lastnico:
"kravica" je bila že rahlo ljubosumna:
No že v nedeljo je bil strah o morebitni bolezni pozabljen. Mlada dama je bila že navsezgodaj zjutraj bolj tečna kot kdajkoli doslej. Tastarim je eni za drugo težila toliko časa, da jih je nazadnje dobila od vseh. So jo tudi namočile v vodo in potem je bil za kakšno urco mir pred njo. No na sprehodu si je pa pošteno privoščila Daisy:
in staknila kar je iskala:
No, ni ji bilo dovolj, prav kmalu je začela vleči Daisy za rep - nesramnost, ki si jo prej še ni drznila privoščiti. Daisy je nenavadno dolgo potrpela, potem pa je zoprnico pošteno povaljala po luži. Škoda, tega nimam posnetega. Je bilo pa za počit od smeha. To pa je zadostovalo in blatnasta damica se je potem z Daisy samo še lovila in je ni niti enkrat več ugriznila.
Je pa viden napredek - tekače že pusti pri miru, kolesarje tudi, tako da je ni treba kar naprej privezovati. Za to, da bo pustila pri miru pešce, pa bo potrebno še precej časa, saj oni nje nikakor ne morejo pustiti pri miru. K odvezanim psom neke normalne velikosti jo pustim, če je preveč nesramna in pokasira - super. Se jo da odpoklicati. Privezane se pa že kar uspešno uči pustiti pri miru.
