Moram opisati včerajšnjo izkušnjo ... Bila sva na običajni bikejoring turi, nakar zagledam psa neke lovske pasme ob cesti. Na tisti lokaciji je pred leti bil Sammy skoraj napaden, še dobro, da je pravočasno prišel njegov lastnik in preprečil hujše posledice.
No, v glavnem, midva sva se takoj ustavila. Najprej sem Sammyja dala na sedi, ko je pes prišel nekoliko bliže pa še na prostor, da mu ne bi predstavljala nobene konkurence. Še sreča, da je Sammy mirno čakal na prostoru in se ni pustil zmotiti. Približno 5 min sva tako čakala, ali bo prišel do naju ali ne, v bistvu se je ful počasi približeval. Ker se mi ni dalo čakati, ko je pes nekaj časa stal na istem mestu in ovohaval tam nekaj, sva šla počasi na drugo stran ceste, kao čim večji ovinek, da bo ja prijateljsko, potem sem pa speljala in sva šla čisto počasi naprej. Vmes sem enih 5x pogledala nazaj, če se nama približuje, sicer je šel čisto počasi za nama in ovohaval pot, ampak se je trikrat obrnil nazaj, pa spet šel za nama po polžje, potem pa sva bila očitno že predaleč, pa je šel nazaj.
Tako, da ja, očitno se da s pravim pristopom izogniti napadalnemu psu, če le obvladaš svojega psa. Sem pa mogoče naredila napako, da sva šla, še preden je pes prišel do naju, ampak tudi potem ne morem biti prepričana, da bi se vse obneslo ok, tako, da je bila to mogoče še boljša rešitev.
