Saj, ko je na povodcu ni problema, ker se tega zaveda in mu ponavadi ne pride na pamet, da bi vzel kaj v gobec, če pa je že kaj preveč mamljivega in gre probat srečo
, pa je dovolj en sam "fuj" in spusti zadevo. Problem je na običajnih sprehodih, ko je spuščen, ker itak prej kot jaz zavoha take stvari (oz. včasih jaz sploh ne, dokler ni čisto blizu
) ... Včasih, ko se mi da, mi ga uspe prelisičiti, ampak se je težko delati prijaznega in radovednega takrat: "Kaaaj maš toooo? Pokaaaaži, kaj si našel. Uauuuuu."
če se mi mudi, pa je bolje, da grem kar naprej ... Še dobro, da nimamo takih scen na vsakem sprehodu. Ampak, če bi tisto prevečkrat prakticirala, bi se itak naučil, da mi ne more zaupati.
