Bom napisala nekaj o naši kosmatinki
Pri 11 letih sem si zelo zaželela psa Samojeda. Tako, da sem tečnarila vsak dan. Starša sta bila skeptična, vendar se je na vse zadnje le izkazalo, da mi je vredno zaupati. Zavedam se, da je Samojed zahteven pes, ki ni za začetnike, ampak sem bila trsmasta in sem si ga vseeno tako želela. Zdaj mi ni žal, da jo imam. Naučila me je res mnogo stvari. Zaradi nje se mi je povečala samozavest, naučila me je, da se Samojeda ne sme vzgajati s prisilo, kot npr. NO, to sem se naučila, saj se mi je vedno vidno uprla in se norčevala iz mene
S pomočjo nje sem izvedela ogromno o psih, predvsem o vzgoji. Zdaj se ljudje radi obrnejo name za pomoč (čeprav imam 13 let), ljudi vedno nagovorim k nakupu rodovniškega psa, ker sem sama naredila napako, da sem vzela nerodovniškega.
Res je neverjetno koliko stvari se je možno naučiti prek Samojeda. Starši mi sprva niso zaupali, zdaj pa so oni tisti, ki se obrnejo name po pomoč, če imajo težave s Nalo (našo psičko). Nala je psička, ki uboga samo mene, ker se starša nista nikdar ukvarjala s njo. Starša sta naredila napako. Psa sta kupila 11 letnemu otroku, a o psih vedela nista ničesar. In zato je bilo vse na meni, da psa vzgojim in mu umogočim gibanje vsak dan. Nikdar je nista skrtačila ali česa naučila. Tudi hrano večkrat kupim sama, z žepnino, a priznam ni mi težko. Ko sem imela težave z Nalo se na njiju nisem mogla obrniti, saj še zdaj ne znata ničesar o psih, razen stvari, ki jima povem jaz. Tako sem iskala različne načine, ukane in brskala po forumih, da sem lahko svojo psičko vgojila v prijazno in ubogljivo Samojedko (mešanko, ker je brez rodovnika). Če sem imela probleme s vzgojo mi na žalost nista mogla pomagati, tako sem s 11 leti začela "študirati" pasjo razmišljanje in se naučila mnogo o teh prečudovitih bitjih. Spoznala sem, da je s vzgojo, z voljo, z potrpežljivostjo, doslednostjo in prebrisanostjo VSE mogoče.
Tudi ljudje zunaj mi niso znali pomagati, če so mi svetovali so mi svetovali narobe, ker so govorili, da je psa potrebno kaznovati če naredi kaj narobe. Dve leti sem se mučila in trudila, da bi moja psička bila neproblematična in zdaj je. Zdaj je odrasla v prijetno psičko, brez kakšnih slabih lastnosti. Če ne štejem plašnosti, vendar delava tudi na tem. In verjamem, da nama bo uspelo. Saj je VSE mogoče!
Pri enem letu je znala že 25 trikov, kar je za mene začetnika kar veliko. Zdaj jih zna veliko. Zadnje čase sem imela probleme s tem, ker je vlekla na povodcu če se je približal kakšen pes. A sva v enem tednu tudi to odpravili in sicer z veliko vaje, truda, doslednosti in volje. Zanalašč sem jo peljala v kraj kjer je bilo veliko psov in jo trenirala. Zdaj jo vodim ven na 1m dolgem povodcu saj vadiva vsak dan na vsakem sprehodu.
Moram povedati, da Samojed nikakor ni primeren za otroke ali ljudi, ki nimajo jeklenih živcev. Če bi se ljudje zavedali, da je za mojo psičko šlo na miljone živcev, truda, volje itd. si Samojeda ne bi izmislili. Ljudje mi zunaj govorijo, kako pridno, ubogljivo psičko imam, a ne vprašajo pa se kaj je za vsem tem. V naši okolici je veliko ljudi, ki pravijo, da je moja psička najlepše negovan pes v okilici, a kaj se skriva za to lepoto? Ne vedo, da jo med vikendom češem od pol 12 do 15.00, med tednom pa jo češem vsak dan po eno uro.
Ljudje si omislijo Samojeda predvsem zaradi lepote (to sem storila tudi jaz) ne zavedamo pa se, kaj ta pes vse potrebuje. Komaj ko sem psa dobila sem spredvidela, kaj vse moram storiti, da bo ubogljiva. Nisem imela nobene pomoči razen interneta in forumov. Noben mi ni prišel pokazati, kako se "to" dela. Zato sem se trudila po svojih najboljših močeh.
Kot je za Sammye značilno jih je težko navaditi na odpoklic. Največ težav sem imela s tem. Brskala sem po netu in spraševala forumaše. Izvedela nekaj novega. Ampak kljub svetovanju, sem največ dela opravila sama. Saj brati in poslušati ni tako težko, kot to izvesti. Marsikaj kar so mi rekli forumaši se pri moji psički ni obneslo, zato sem sama iskala načine in psa naučila na odpoklic.
Potem težave sem imela tudi s grizenjem pohištva in lajanja. Spet sem bila prepuščena sama sebi in psa prevzgojila. Zdaj je sama po 7 ur, ko sem v šoli in je tiho kot miška. Ko pridem domov pa veselje. Takrat greva na sprehod.
Pri vzgoji Nale mi je preko foruma o Samojedih pomagala Iris, ki ima doma Samojeda Sammya. Zato se ji iskreno zahvaljujem.
Veliko težav sem imela tudi s pobegi, ko se je čega prestrašila, pa čeprav je pobegnila domov. Ampak poglejmo še s slabe strani, da je prišla do doma je morala prečkatri cesto. Res je, da se je velikokrat ustavila pri cesti ali šla preko prehoda za pešce, pa bi se v tistem največjem strahu lahko kdaj spozabila.
Potem problem se je pojavil tudi s pobiranjem odpadkov in nesnage. Še zdaj jo treniram na tem. Zdaj ko bodo počitnice jo bom na to trenirala še 3x več. Skupaj nama bo uspelo.
Drugih resnih težav nisem imela. Sem pa vseeno morala veliko prebirati v knjigah, gledati pasje oddaje, brskati po forumih, če sem želela odpraviti vse neželene oblike, pa čeprav so bile manjše. Ampak kaj veš, čez čas se razvijejo v večje. Učila sem se tudi zaradi drugih ljudi, ker me veliko ljudi ko grem na sprehod sprašuje kako naj psa naučijo to in ono. In takrat ni nikogar, da bi mi pomagal, takrat moram sama iskati načine, da jim pomagam. Zdaj odgovorim na vsako vprašanje, ki mi ga zastavijo.
Vse ljudi prosim, naj še 1x premislijo preden si omislijo polarca, to niso psi za vsakogar! Z njimi je potrebno delati vsak dan, jih vedno znova učiti, morate meti trdne živce in vedeti ogromno o psih! Pes ni igračka, ki bi jo kupil zaradi izgleda. To je živo bitje, zahtevno bitje, ki potrebuje nego, vzgojo, ljubezen, itd.
