No, pa da se malo oglasimo in poročamo, kako se navajamo drug na drugega, ko sem že toliko pisala o prihodu novega družinskega člana
Moram priznat, da nam kar gre. Mali je že čist razcrkljan in ne moreš mu naredit boljšega, kot da lahko zaspi v naročju oz. objemčku. Pravi mali crkljivec je. No, kljub temu pa mu ne dovolimo vsega po vrsti in se mi zdi, da je že malo skapiral, kaj pomeni tisti naš fuj in ne. Ful smo bili zunaj, se veliko sprehajali z našim veliiiikim Šonom (mix šarplanincem in še kaj...) in sploh ne morem verjet, kako lepo gre ob nogah. Upam, da je to ena njegovih lepih značilnosti in da se bo obdržalo. Samo povodec mora še vzljubiti in bo super. Spoznal je že tudi, da muc ni igrača in da vrata priprejo tačko. Edino kakanje in lulanje kjer pride nam pa dela težave.... in posesivnost - o ja, ta je pa že huda! Spoznali smo že tudi kar nekaj kužkov, samo na žalost so vsi tako zelo veliki, da igranje (še) ne pride v poštev, ker ga je ravno za "en ocvirk" v primerjavi z drugimi kužati.
Danes smo se uspeli tudi že zelo umazat - na bučki ima obris črnega kroga in jaz se hecam, da je dobil svetniški sij v vražičkovi barvi. Kje je to staknil, nimam pojma, samo stran brez vode ne gre.
Aja, pa skače že ful, kar pa vem, da ni dobro. Ampak čisto nič se ne boji višine - malo se ujezi, potem pa hop. Študiram, kako naj mu to preprečim.
Skratka, ima ful energije in se sploh ne zna ustavit. Ga moramo kar malo "prisilit" da se občasno malo umiri in počije, ker če ne skače v nedogled in je že ves siten, pa še kar.... popldne ko se stemni, ga pa zmanjka. Nekaj časa se še malo preklada iz povšterčka na povšteček, pa na copate, pa na dekico, kakšno mojo majico, če jo le najde kje in potem končna destinacija - njegova posteljica. In lepo pridno spi do jutra.
Se lepo redi, začetno požrešnost in naval na hrano smo že premagali. Sicer niti slučajno ne poje toliko hrane, kot bi jo po priporočilih iz embalaže mogel, ampak dokler je bajsek in gre teža lepo gor, ne bom paničarila (sem že, pa sem se umirila). Jutri bo pa prvi dan, ko bo moral biti tudi malo sam.... bomo videli, kako bo. Po moje mu bo ful težko, ker zelo cvili že samo če grem v drug prostor in zaprem vrata za seboj. Ampak kaj čmo, drugače ne gre in se bo moral navadit.
No, tako izčrpnega poročila o prvih treh dneh v novem domu pa že dolgo ne, kaj?
Ampak sem se do danes celo uspela zadržat, da nisem sproti napisala vsako stvar, ki jo je naredil...
Pa še slikice; med spanjem uporablja 101 različen položaj, tale je meni ful smešen:
In pa še ena pozerska:
