So bile za vse to krive kvasovke, ali se je okuzba z nimi sekundarno pritaknila k cemu?
"Malasezija" ni nalezljiva bolezen. V zelo redkih in izjemnih primerih pa je seveda mogoc "preskok" iz psa na psa, kadar ima tudi drugi pes rano na telesu, padec imunskega sistema ( dovolj velik ) in seveda stik rana-rana. Se vedno pa ni 100%, da jo tudi na ta nacin drugi pes dobi. Pri nas je so krive kvasovke, ki so bile na psu ze od rojstvu. Razvijale so se pocasi, saj so se spremembe zacele ze veliko pred izbruhom a smo to zal, predpisovali drugim dejavnikom. Na koncu koncev "malasezija" ni nekaj na kar bi clovek bil pozoren, tako kot pri demodexu, ki je veliko bolj razsirjen in prepoznaven. Sprememba barve najprej dolocenih delov telesa kasneje pa kar celega kozuha. "Asfaltiranost" strlecih delov kot so seski, spolovilo, nastanek otisancev v nenormalnih velikostih in pocrnitev le teh. Tik pred izbruhom pa seveda sprememba vonja psa, ki je dobila enormne razseznosti. Vonj po gnoju. Stranskih pojavov pri "malaseziji" smo na zalost imeli veliko. Med drugim nas je napadla tudi nekroza. Sreca v nesreci je ta, da obstajata dva tipa razvoja nekroze, zunanji in notranji. Nas je napadel zunanji, saj smo odmiranje zivih delov lahko celo videli s prostim ocesom. Pri notranjem zal ne vidis odmiranja notranjih organov in se vse skupaj odkrije sele, ko psu odpovejo notranji organi. Verjetno je to najhujsa smrt za psa, saj si ne znam predstavljati "nezne" oblike, ko ti bakterija zre zdrave organe. Mi smo imeli "sreco", da smo "obgrizke" takoj zasledili, saj je dr. Zajc postavila pravilno diagnozo kar po telefonu sredi mojega opisovanja bolezenskih znakov. Zato se mu ob tej priloznosti tudi javno zahvaljujem, kakor tudi kompletni njegovi ekipi iz veterinarstva "Trstenjak-Zajc". Predvsem pa sem mu hvalezna, za njegov strokoven in profesionalen odnos ter ne nazadnje za njegov ljubezniv odnos do nasih mastincic in seveda podporo in prijateljstvo, ki jo goji do nas.
In ce so bile, ste ugotovili kaj je bil vzrok za tak intenziven razvoj?
Pravega vzroka za tako intenziven izbruh verjetno ne bomo odkrili nikoli. Zal pa je ta bolezen genetskega izvora, tako kot vse ostale bolezni, ki jih je moj Zoro dobil za popotnico od svojih starsev in seveda svojega rejca.

Sele sedaj se zavedam kaj vse se je kuhalo v njem v casu njegovega odrascanja in doloceni bolezenski znaki so mi jasni sele sedaj.
Zal je to bolezen, ki je po izbruhu nikoli ne ozdravis. Lahko jo zatres do dolocene stopnje in potem zivis v strahu kdaj in na kaksen nacin bo zopet izbruhnila. Bo naslednjic "notranja"

Kapsule, ki smo jih jemali 1x na dan po stiri skupaj so bile "ubijalske". Zoro jih je zelo slabo prenasal. Utrujenost, bruhanje, nezmoznost zadrzevanja blata, driska. Vedno kadar je bila ura za vzeti tablete se je zavlekel na svoj prostor, mi ze od dalec dajal "fajfko", velikokrat potisnil gobcek v moj trebuh, da so me zaboleli notranji organi in me ocitajoce gledal s tistimi velikimi temnimi ocmi v stilu, saj sem priden.
In ker je tukaj govora o otisancih naj povem, da otisanci veliko povedo o zdravstvenem stanju psa. Potrebno je biti pozoren na barvo, obliko, velikost in seveda "maso" otisanca. Otisanci niso samo posledica lezanja na trdi ali mehki podlagi. Pri psih se lahko otisanec razvije v prelezanino hitrje kot si mislimo pa zaradi tega psu ni potrebno lezati skozi na otisancu, da nastanejo prelezanine. Otisanci so lahko tudi dednega izvora. Ce jih imajo starsi je veliko vecja moznost, da jih bodo dobili tudi potomci. Seveda pa ni nujno, da vsi.
Tudi prelezanine pri psu ne pomenijo nujno dolgotrajnega lezanja na istem mestu ali zaradi premalo gibanja. Najveckrat jih stakneho psi v dovolj velikih pesjakih, kjer so tla po vecini betonska. Zaradi slabe higiene psa in pesjaka ter kratkotrajnega lezanja na taki podlagi se naredijo prelezanine veliko hitreje s "pomocjo" slabo ociscenih fekalij na betonski podlagi, ki se zazrejo v kozo. Po vecini res ni razlike med pasjimi in cloveskimi prelezaninami saj obojne "povzroca" glavni krivec - clovek!
Miša tole pa je zelo pozitivno s tvoje strani. Pohvalno.
Miša še enkrat hvala, res sem zelo lepo presenečena,
Ne vem s cim sem si to zasluzila a vseeno hvala! Hvala tudi za tvoj odgovor! Darmi zelim cimprejsnjo zarascanje repka in cimmanj nevsecnosti. Vama pa seveda cestitke za sluzbo, fax, otroka in 20 mladickov!

Upam, da imata dovolj flask na razpolago

Missa