Naukov zgodbe je seveda lahko kar nekaj.
Saba je že v začetku maja lepo napisala, citiram: Pri demodexu imaš dve možnosti: Prvo, da ne narediš nič, ker juvenilna oblika demodexa preide sama od sebe in drugo, da greš k veterinarju, ki ti predpise ivermectin, ki je edino učinkovito sredstvo za zatiranje te vrste pršic. Vse ostalo je metanje stran denarja, zadovoljevanje lastne vesti in zastrupljanje psa (v tem ni ivermectin nobena izjema).
To, da v ostružkih ni več demodeksa lahko pomeni vsaj dvoje- da ste se ga znebili ali pa ga sploh nikoli ni bilo.
Mimogrede, ste poskusili s kvalitetno/ uravnoteženo hrano, dodajanjem vitaminov, izogibanjem stresu?
Kakšno bakterijo so mu našli?
Alergija: Taktic je močan preparat. Ste pomislili, da mu dlaka že dolgo časa izpada zaradi le-tega? Ali pa preprosto menja 'mladičkovo' dlako? Vsako izpadanje dlake še nikakor ne pomeni alergije. Na podlagi česa (še) je veterinar sklepal na alergijo? Na hrano? Dermatosis Eukanuba briketi? To, da so neki briketi označeni kot npr. hipoalergeni ne pomeni, da pes ne more biti alergičen nanje. Eukanuba Dermatosis npr. vsebuje ribo (če se ne motim) in pes, občutljiv na ribo, jih npr. ne bo prenašal. Poleg tega so briketi nabasani s sto in eno sestavino in je utopično pričakovati, da bi lahko z njihovo pomočjo ugotovili, na kaj je pes preobčutljiv. Edina prava izločevalna dieta je pripravljena doma in je sestavljena iz enega vira oglj. hidratov in enega vira beljakovin, ki jih pes še ni užival.
Kar se mene tiče, je prvi nauk zgodbe ta, da smo skrbniki psa v celoti odgovorni za njegovo dobrobit in na področju zdravja to skoraj nikoli ne pomeni slepega zanašanja na veterinarje. Jaz se včasih pošalim, da me vsak 'dober dan' v čakalnici veterinarske ordinacije stane vsaj 70 eur. Pa denar ni najhujše. Predvsem je zelo malo veterinarjev, ki bi se v splošni gneči in pomanjkanju časa toliko zavzeli za vašega psa, da bi podrobno naštudirali njegove težave, rešitve in alternative. Na polici je namreč vedno vsaj deset vrst šamponov, pet vrst dietne hrane in osemnajst škatlic različnih tablet in če ne deluje eno, bo pa drugo…Na žalost prevečkrat videno. Skrbniki se lahko potrudimo glede preventive (hrana, gibanje, manj stresa) in v procesu zdravljenja glede iskanja informacij in sodelovanja z veterinarjem. Navsezadnje sami najbolje poznamo svojega psa.
Šarpej je krasna pasma. Ima svoje posebnosti, seveda tudi zdravstvene. Pred nakupom moramo zato dobro spoznati pasmo in računati na vse mogoče. Sploh, ker je pes seveda živo bitje in lahko zboli. Noben (dober!) slovenski, italijanski, francoski, ameriški, kitajski…vzreditelj katerekoli pasme vam ne more dati garancije, da bo z vašim psom zdravstveno vse ok. Noben slovenski, italijanski, kitajski ipd. ipn. vzreditelj šarpejev vam nikoli ne more dati garancije, da vaš pes ne bo dobil demodeksa. Rodovnik ni pri tem nobeno zagotovilo. Se pa trudijo v smeri eliminacije zdravstvenih posebnosti in v določeni meri jim gre seveda zaupati, saj imajo ponavadi od nas neprimerno več izkušenj. In ja, vsak vzreditelj šarpejev se je skoraj zagotovo kdaj srečal s pojavom demodeksa pri svojih psih ali njihovih potomcih.
Z moje strani še enkrat: hrana, vitamini in čimmanj stresa. Velike koncentracije Taktica in tekanje od ordinacije do ordinacije se ni obneslo. Mogoče upoštevate še kakšno drugo opcijo?
Lep dan in vse najlepše z nagubancem!