Ja, se je umiril, ni več otročji in toliko igriv. Rajši poležava in v miru opazuje okolico. Ko sem iskal psa in se odločal za pasmo, sem iskal družinskega psa, ki bo toleril otroka. No, zadel sem v polno. Imamo skoraj dve leti staro hčerko, in seodlično zastopita, pa se mala valja po njemu.
Hrana: briketi Husse, potem pa mešam poleg mesno konzervo, da niso suhi. Ter kaki priboljški, in naša hrana, če je kaj primerno.
Drugi psi: tukaj pa ni povsem rožnato. Samice sploh niso problem, pa če una renči ali laja je vseeno, hugo da glavo dol in gre stran. Samci, česo kastrirani je ok. Problem pa so samci, ki gre mimo in kaže znake agresije, ali pa je napihnjen in se šopiri. No tukaj pa pač moram psa malo držati, ker to ne prenese. Sicer, če je razdalja npr vsaj 5 metrov, je pes kar umirjen, če pa manj, pa je živčen. Se pa ga da kontrolirati. No, zgodilo se mi je da je pes že uletel na mojega in ga ugriznil, takrat je bilo nelagodno.
Kar se ljudi tiče: odlično. Kdorkoli pride k nam, ga pes ljubeznjivo sprejme, in maha z repom in se pride crkljati. Dostopa nima samo poštar.
Skratka, če bi ponovno zbiral družinskega psa, bi ponovno zbral Bullmastiffa. Krasen karakter ima.
