Stres je moč meriti (ali z merjenjem stresnih hormonov ali malo manj natančno z merjenjem stresnih signalov) in rezultati niso prav nič relativni in vprašljivi. Seveda pa mora taka raziskava spoštovati določene standarde, ki jih večina " raziskav" ki se plasirajo na spletu še zdaleč ne. In raziskave o stresu pri živalih so veliko starejše od veganske propagande, ki načeloma govori o trpljenju in ne o stresu. Stres (predvsem govorimo o dolgotrajnem stresu, ki mu ne sledi sprostitev) ima enake fizične posledice na ljudi in na živali. O psihičnih posledicah pa seveda lahko debatiramo. Poglavitna razlika je v tem, da si mi določene stvari lahko razložimo, razumemo, živali jih pa ne - kar je včasih prednost, včasih pa slabost. Stresa sicer ne moremo enačiti s trpljenjem, ker ne pomeni vsak stres trpljenja, je pa en od dobrih pokazateljev - če ni stresa tudi trpljenja ni.
Če pes vidi čokolado, pa je ne dobi, nanjo pozabi takoj, ko čokolada izgine. Če se psu parkira gonečko pod nos in se mu dovoli da se valja po njej pa stres traja še dolgo potem, ko gonečke ni več. Če si se zabaval s tem, ko se je tvoj samec valjal po dogi, ok - neke zelo hude škode ni. Dobro pa je vedeti, da s tem psu ne narediš nobene usluge. In da imajo samci z normalnim spolnim nagonom ponavadi potem, ko enkrat sprobajo (čeprav v prazno) z gonečkami precej več problemov kot prej. In mu je potem vsekakor ni več treba nastaviti prav pod nos. Ne vsi, večina pa kar. In ne gre kar direktno primerjati težav potrebnega psa s težavami potrebnega lastnika, ker si znajo načeloma lastniki pomagati na druge načine, psi pa ne.
Ps: mogoče ne bi bilo slabo, če bi svoje slikce, ki so meni sicer zelo zabavne spremenil v linke, da ne bodo kakšnega puritanca oči zabolele.