Hvala vsem skupaj za trud
Ja, precej kompleksen problem imamo
Da je na povodcu na poleg, jo v bistvu nismo učili, ampak smo jo kar dali, ke je bilo preveč naporno se ukvarjat s povodcem in se je takoj umirila, nič več vlekla, enostavno lepo hodi. Nič je nismo učili, se je kar v prvo že umirila
Seveda dobiva nagrade, tudi za poleg, za poleg ne več. Pa ne govorim o tistem poleg, ko te pes gleda, po šolsko, pač pa samo hoja poleg noge, brez vlečenja. Pravi poleg z njo ne gre, ker jo hrana pač ne zanima, poleg tega je še tako nizka, da sem pri učenju morala ves čas počepat in se ustavljat, da sem jo motivirala s hrano, ko je glavo obračala stran, za povrh je pa še hrana ni zanimala, haha.
Da bi jo pa imeli en teden lačno, to hkrati pomeni, da jo moramo imeti ves čas na povodcu, to pa smo po navodilih inptruktorja že počeli in je vodilo v totalno demoliranje stanovanja, psu se je začelo na polno trgat. Kaka dva mseca je bila na povodcu, takrat sem jaz začela z njo tečt, dvakrat na dan po 1 uro, kar pa je bilo za njo premalo, da bi se sploh kaj utrudila, tako da so bili doma stalni problemi, sem pa jaz fizično skolapsirala, ker sem tekla 2 x dnevno po 1 uro, 7 dni na teden. Tak tempo pa je nevzdržen in sem pristala dvakrat na urgenci, organizem pa sem imela čisto izčrpan. Rolerji pozimi ne pridejo v poštev, kolo tudi ne, poleg tega se na povodcu ves čas zaganja in bi bilo to tudi preveč nevarno. Ne vem, ne iščem izgovorov, mislim, da sem s svojim početjem več kot dokazala, da izgovori niso moja stvar, ampak iščem kake nove ideje, ker te standardne, da moramo psa magari narediti lačnega in bo potem ubogal, smo že dali skoz in ne palijo, oz. povzročijo katastrofo.
Sicer pa so problemi sledeči: prvotno je bil to pes, ki je pobegnil tisti trenutek, ko si ga odpel iz povodca, dobesedno v milisekundi je odtorpedirala stran in se ni vrnila, potem smo jo lahko tudi ure lovili, da smo jo dobili v kakšen kot, ko ni mogla več nikamor, da smo jo ujeli. Na polju, kjer je lovila miške, pa ni zbežala stran, pač pa je odskakovala stran, ko si se ji preveč približal in tudi v tem primeru se ni dala ujeti, to igro smo se lahko šli tudi uro ali več in na koncu smo morali uporabit kakega drugega človeka, da jo je prijel, ker mi nismo imli šans. Pobege in odskakovanje stran sem v teh treh mesecih, ko sem bila doma, popolnoma eliminirala, zdaj jo lahko primemo in privežemo kadarkoli. Tudi ko lovi miške, ves čas teka nazaj do nas, pride tudi, ko jo pokličemo (če je preveč zavzeta z mišmi tudi ne) - tako je na poljih.
Drugi problem je njena obsesija z ograjenimi vrtički, vsemi ograjami, stavbami - povsod, kjer so kakšni zidovi, stavbe, ograje, še danes "zbeži" tja in zgine izpred oči, s to razliko, da prej ni več prišla nazaj, zdaj pa pride zelo hitro sama od sebe. Tako da jo mimo naselja peljemo na povodcu, na polju pa jo spustimo.
Tretji problem so mački, na katere ima totalno alergijo, ampak tudi mački so samo okoli blokov in hiš, na polju jih, hvalabogu, ni. Čeprav že nekaj časa opažamo, da se ta alergija močno zmanjšuje, reakcije so precej manj burne in tudi krajše - kaj to pomeni, bomo videli sčasoma, zaenkrat še na nič ne upamo
Doma se z njo veliko ukvarjamo, navdušili smo jo nad igračami, za katere prej sploh ni vedela, kaj z njimi početi. Zdaj bi se ves čas igrala, spi čez dan praktično nič, razen če lahko vsaj dobri dve uri na polno leta, potem se celo malo utrudi
Doma jo tudi učimo trikce, ji skrivamo igrače in priboljške, ki jih mora iskati, imamo miselne igre, igrače, v katere damo priboljške itd. Skratka, vse živo. Hranimo jo že nekaj časa izključno iz roke, posodico sem že pred časom kar pospravila, ker je samo gužvo delala. Navdušenje, ki ga doma izkazuje nad druženjem z nami pa nikakor ne more prenesti tudi ven. Nikakor. V trenutku, ko pridemo ven, jo zanima samo še vohlarjenje in pa juhuhu miši
Voha non stop, pogledat mora za vsak vogal, pred vsak vhod katerekoli stavbe, pod vsako ograjo, za vsak ovinek....To ne pomeni, da nas zunaj ignorira, to je počela prej, ampak ne bi se pa z nami igrala. Interakcija z nami je, ves čas kaže, da nas zaznava, se odziva, če jo pokličemo itd., ampak ne bi pa sodelovala z nami v igri. Želja po lovu je čisto premočna in se tudi nič ne zmanjšuje. Sicer je zelo igriva, in če je zunaj kak kuža, ki ji je všeč, se bo tudi z njim igrala in norela do onemoglosti. In kot rečeno, ne glede, kaj spuščena počne, ali išče miši ali se igra s psi, ves čas hodi nazaj do nas, se pofočkat, takrat ji vedno ukažemo, da se vsede ali pa da prostor in potem dobi nagrado. In potem počaka, da ji dovolimo, da gre spet nazaj k svojim opravilom. Generalno gledano, je šla v treh mesecih iz popolnoma neobvladljivega psa v čisto kontro. Drugi lastniki psov jo vidijo kot zelo pridno in nam to tudi povedo, nekateri še sprašujejo, kako smo dosegli, da je pes tako priden, haha
Tako da napredek je zelo intenziven, ostajajo pa ti problemi, katere sem opisala, s tem, da se ti problemi niso omilili niti za milimeter. To, da povodec grize, nas v biti ne moti, kajti itak jo damo na poleg in je potem do polja mirna, svobodu na povodcu ima samo toliko časa, da se pokaka, kar je hitro, potem pa na poleg. Tako da si s tem problemom ne belimo več glave, ker napredka ni, je pa problem z lahkoto obvladljiv.
Jaz sicer računam tudi na to, da bodo sčasoma ene stvari sam od sebe minile, ko bo pes pač več časa pri nas, ker njeno vedenje, glede na to, da je od rojstva živela v naravi, se le ne more spremeniti v kratkem času in enostavno zahteva čas. Poleg tega, če sklepamo, da je imela cca 7-8 mesecev, ko je prišla k nam, je prišla ravno v tistem času, ko psi postanejo blesavi in jih daje puberteta, tako da se bo že tudi z odraščanjem kaj zagotovo spremenilo na bolje. Uporabljamo izključno tehniko nagrajevanja, kregana ni nikoli. Pred tem smo sprobavali tudi tehniko kreganja in kazni, pa je to vodilo v upor neznanskih razsežnosti in vsakič, ko je bila kaznovana, je potem naslednjič naredila samo še večjo p!"%arijo. Ko smo začeli izključno hvaliti in nagrajevati, pa so se začele najprej počasne, potem pa vedno hitrejše spremembe na bolje. Danes so te spremembe zelo hitre, dobesedno vsak dan je viden večji napredek, skokovit. Medtem ko opisani problemi ostajajo nespremenjeni. Evo, to je zdaj detaljen opis. Kaj pa vem, morda pa to, da pri enih stvareh ni nobenega napredka, ne pomeni nič slabega, pač pa samoo to, da še ni preteklo dovolj časa, da bi se napredek začel kazati. In me je morda zmedlo samo to, ker je pri drugih stvareh, teh zares problematičnih (pobegi, odskakovanja stran, nezmožnost jo prijeti), napredek gromoozanski, problemi pa eliminirani. Kako se pa vam to zdi?
Pa reeeessss hvala za vse nasvete