Meni se način dela, kot ga opisuje Čajka zdi povsem logičen, ampak vseeno mi nekaj ni jasno... V katerem trenutku, dobi pes, ki ga "gor spravljajo ovce", dobi nagon oz potrebo, da bi čredo branil? Ker imajo ovce vodjo črede si nekako predstavljam, da je pes v podrejenem položaju v čredi. Pa, da ne bo kdo mislil, da provociram, enostavno sem malo razmišljala o vsem skupaj.
Malo te čuvajskosti ima v sebi že mladič (opisano kar na par mestih v strovkonih osnovah ), seveda pa v tem obdobju pes še ni čuvaj ki bi dejansko "čuval" saj ni dovolj močan (ne fizinčno ne psihično). Kaže pa te svoje nagone že zelo zgodaj:
Naj kopiram ključni del iz strokovnih osnov o tem kakšne lastnosti naj ima pastriski pes:
ZAUPANJE
Ključ zaupanja je neizražen plenilski nagon. Pastirski psi imajo do ovc radoveden in podrejen odnos, ki domačim živalim ne predstavlja nikakršne grožnje. Znaki
podrejenega obnašanja so: približevanje ovci s priprtimi očmi in nazaj položenimi uhlji, izogibanje direktnemu pogledu in ležanje na hrbtu. Znak radovednega
obnašanja pa je ovohavanje glave in analnega predela. Vse opisano je zaželeno in pes, ki kaže te načine obnašanja, ima pravilne dedne zasnove.
POZORNOST
Bistveni element pozornosti je navezanost psa na dom in “nadomestne” člane legla. Čuvaje čred so odbirali po njihovi sposobnosti, da sledijo drugim živalim v čredi.
Znaki dobre pozornosti so torej sledenje čredi ter gibanje in spanje med ovcami. Tudi pes, ki se ob približevanju tujca pomakne bliže tropu, kaže pozitivne znake
pozornosti. Znane so pozitivne korelacije med pozornostjo psa in manjšo škodo, ki je posledica napada plenilcev. Psa je torej vedno potrebno usmerjati k čredi in s tem
graditi njegovo pozornost do nje.
ZAŠČITNIŠTVO
Zaščitništvo se kaže v zmožnostih psa, da reagira na odklone od običajnih situacij. Mladič na neobičajne dražljaje ponavadi reagira tako, da steče proti viru in laja z
dvignjenim repom in v primeru, da je izzvan, z repom med nogami steče proti domu. Temu načinu obnašanja pravimo “približevanje-umik”. Potencialni plenilec se
ponavadi izogne grozečemu obnašanju “približevanje-umik” pastirskega psa. Dejanski napad na plenilca je zato največkrat nepotreben in se le redkokdaj zgodi.
Obnašanje “približevanje-umik” se lahko kaj hitro spremeni v agresivno izražanje dominance, lahko pa tudi s hitrim umikom proti čredi. Ta umik lahko interpretiramo
tudi kot obrambo hrane ali kot materinsko obrambo mladiča. Pes z odraščanjem povečuje razdaljo, ki jo prehodi do vira neobičajnega dražljaja. Ta razdalja je od psa do psa različna, le redko pa presega meje področja, ki ga pes varuje. Ker je
zaščitništvo rezultat dobrega zaupanja in pozornosti, ne zahteva posebne vzgoje.
3) Zaščitništvo
Če striktno upoštevamo priporočila za vzgojo mladiča in je le-ta do ovc dovolj pozoren in zaupljiv, ne bi smelo priti do težav z njegovo zaščitniško funkcijo. Kljub
temu pa je nivo zaščitništva odvisen tudi od nivoja pasje agresivnosti, od gostote prisotnih plenilcev in pašnih navad ter črednega nagona ovc. Agresivnost do
plenilcev je odvisna od spola in starosti psa, je pa tudi individualno pogojena. Psa, ki ni dovolj agresiven, nikakor ne smemo kaznovati. Če je dovolj pozoren do ovc, je še
vedno lahko dovolj uspešen, saj z laježem opozarja na nevarnost in preusmerja plenilčevo pozornost nase. Če so ovce pri paši zelo razpršene in se pasejo na
velikem področju,
jih en sam pes ne more uspešno varovati. Če ni možnosti, da bi se pasle bolj skupaj, je potrebno dodati še drugega ali tretjega psa.