Psa, ki ga od 8 do 16 tedna zapreš k ovcam in se z njim čim manj ukvarjaš vzgajajo ovce. Če bi ga zaprla med kure, bi ga pa kure. Če jaz prinesem domov mladiča in ga spustim med tastare psice, ga vzgajajo tastare psice.
Če sem prav razumela je bistvo tega, da mlademu psu omejiš človeško družbo na najbolj nujni minimum ravno v tem, da ovce sprejme kot svojo "družino", da se jih boji ( ali lepše rečeno da jim je podrejen).Torej: od 8 - 16 tedna, ko je glavno obdobje socializacije zaključeno in se kaj dosti spremeniti več ne da, psa vzgajajo OVCE in ne človek. Nikjer ne piše, da bi bilo treba mladiča kdaj vzeti ven iz ovčje ograje in z njim kaj delati.
Ja sem še malo razmišljala še preden si napisala odgovor. Določena socializacija in vzgoja se prekrivata. Npr. dober je opis iz dnevnika na koncu strokovnih osnov kako se ovca vodnica postavi v vlogo vzgojiteljice ko kraševka postane pregroba.
Sicer pa glede prisotnosti in neprisotnosti človeka. Stik je omejen - a ni res da ne obstaja (tudi v tistem najbolj kritičnem obdobju). Kljub temu da ima pes večinsko stik z ovcami je človek še (omejeno) prisoten v času 8-16 tedna (stalno nadzureje proces in ga korigira, omogoči varnost mladiča, je prisoten a ne spodbuja interacije s človekom). Bolj intenzivna vzgoja in korigiranje ki sem jo omenjala jaz pač pride kasneje. IN tak način je dovolj - glede na izkušnje ki jih imamo. Imam občutek da želiš povedati da če pes med 8-16 ni 100 % socializiran izkjlučno na človeka (in z njim počne stvari izven ograde?? - kaj a agiltiy?) bo postal kasneje sigurno problematičen do te mere da bo nevaren okolici. To se v praksi ni pokazalo.
Navajam dnevnik ki je sestavni del strokovnih osnov in ki kaže na to da se psa v obdobju od 8-16 spozna tudi z drugimi ljudimi/avtom/veterinarjem - a morda ne tako intenzivno kot bi to bilo pri siceršnji socializaciji običajenga kraševčka katerega s sabo jemljemo povsod:
07.09.2006
Eva še vedno v glavnem prijateljuje z vodnico tropa. Ostale ovce se je sicer ne bojijo preitrano, izgleda pa, da jim njena bližina ne paše preveč, saj jo, če se jim preveč
približa, z glavo nežno odrinejo stran. Eva upošteva ta znak in ne vztraja pri vzpostavitvi kontakta.
11. teden starosti ( 08.09. – 15. 09.)
Nadaljujem z dosedanjo prakso. Ko Evi nesem hrano v boks
jo pokličem in rečem »pridi«, jo v boksu pohvalim in ji dam jesti, ovce pa istočasno privabim v bližino
boksa z malo soli. Počakam da poje in
se nato z besedami »greva k ovčkam« odpravim k ovcam in Eva seveda takoj za mano. Ko božam ovce, Eva ponavadi sedi
v bližini in radovedno (da ne rečem upajoč) opazuje. Ob odhodu iz hleva ji ukažem »prostor«, da se usede ali uleže. Mi ni pomembno, da le ostane tam kjer je in mi ne
sledi do vrat.
Ob odhodu jo vedno pohvalim s »pridna«, če ostane pri ovcah in le gleda za mano. Ob mojih prihodnih v hlev skoraj vedno priteče k meni iz smeri, kjer
se trenutno nahajajo ovce. Včasih jo opazujem skozi odprtino v stropu in zgodilo se je že, da se je pognala za bežečo ovco. Kar skozi odprtino zakričim »ne« in Eva
preneha s tem početjem. Zanimivo se mi tudi zdi, da ko ovcam vržem hrano v jasli, se tudi Eva s sprednjimi tačkami povzpne na rob in grize travne bilke – oponaša
ovce.
14. teden (01.10. – 07.10.)
Evo peljem na cepljenje. Ker je to njen prvi izvenhlevski izlet, jo je kar malo strah vsega neznanega, a kljub temu vse skupaj dokaj dobro prenese. Zanimiva je bila
njena reakcija ob povratku. Vzel sem jo namreč iz avta, postavil na tla in jo vabil s »pridi«, da mi je sledila do hleva. Vseskozi je bila nekako previdna in obotavljiva, ko
pa je enkrat prišla v hlev in ji je bilo jasno, da je spet doma, jo je zajelo neznansko veselje. V trenutku je postala stara Eva, pričela veselo skakat okrog mene in tekla k
ovcam ter jih vse »preštela«. Sedaj se vseskozi zadržuje v bližini ovc in jim sledi, 54 kamorkoli se odpravijo. Tudi ovce so se je popolnoma navadile in le redkokdaj jih še
pripravi do tega, da zbežijo. Večino časa so zelo dobre prijateljice in se mirno hranijo, medtem ko se Eva sprehaja okrog njih ali pa leži v neposredni bližini.
15. teden (08.10 – 14.10.)
Proces socializacije se odvija brez sprememb, tako v obnašanju živali kot v mojem pristopu do njih. Eva se vseskozi zadržuje pri ovcah. Ko jo
neki večer obiščem skupaj
s še dvema članoma naše ekipe (opomba Čajka: ta ekipa sem bila tudi jaz
)me kar preseneti s svojo reakcijo. Ovce so se v času našega prihoda v hlev zadrževale zunaj, v izpustu in Eva z njimi. Ko smo vstopili v hlev, je Eva prišla pogledat, kaj se dogaja in ko je ugotovila, da sta z mano še dve neznani osebi je začela lajat, stekla k ovcam in tam še naprej lajala (tipično
obnašanje »približevanje – umik«).
No pa morda še tole - spomnim se mojih občutkov na začetku projekta, ko sem razmišljala, da morda res ni potrebna taka doslednost in da morda rejec iz Vojskega (ki je bil v tem oziru zelo trmast in dosleden v sledenju navodilom) pretirava. Ne vem - vem samo da mu je uspelo, da danes z njim lahko pridem na pašnik, da smo psico dali v avto in jo peljali pariti (sicer ni bila zelo srečna ampak ni bila pa tudi preveč nesrečna) , da pa je vseeno 100 % povezana z ovcami.. - v glavnem je 100 % varuh črede). Morda bodo kakšne druge izkušnje pokazale da si lahko v obdobju med 8. in 16. tednom dosti bolj sproščen, vendar bi želela videti konkretne zapise, pričevanja inpd .. Do takrat se mi zdi bolj smiselno slediti izkušnjam drugih, ki so jih posredovali po znanstveni in preverjeni metodi (veliko opazovanja, izkušnje, statistike inpdb). Refrence na koncu strokovnih osnov so obsežne in povezemajo skoraj vso literature iz tega področja.