Kje se nahaja?
V Zasavju, sredi Posavskega hribovja. Obsega južni del občine Trbovlje, ki se razprostira na desnem bregu reke Save.

Kako do tja?
Na Kum je možno priti iz več okoliških dolin – iz Trbovelj, Hrastnika, Zagorja, Zidanega mosta in Radeč. Če vzamem za izhodišče Trbovlje: do Trbovelj se lahko pripeljete z avtom ali vlakom (iz Ljubljane do Trbovelj je malo manj kot eno uro vožnje z avtom, iz Celja in Radeč pa malo več kot pol ure).

Opis poti:
Pot do vrha je naporna in strma, imamo pa tudi možnost, da nekaj poti opravimo z avtom (drugače je cela pot do vrha prevozna z avtom), nekaj pa peš. Ko se vzpenjamo nam pogled ves čas uhaja k navišjemu dimniku v Evropi (360 m), ki “krasi” trboveljsko termo elektrarno. V vasi Dobovec se začetna strmina malo poleže, saj leži na ozki terasi. Od tu naprej se enakomerno dviga manj strmo pobočje. V glavnem ga porašča gozd, uglednejše lege v položnih dolinicah pa zaradi košnje ostajajo travnate. Ti travniki so tudi turistično izkoriščeni, saj sta na njih pozimi smučarski središči Lontovž in Trotovnik, kjer je urejena tudi edina tekaška proga v Zasavju. Nad Lontovžem nas vse do vrha spremlja gozd. Ko prispemo do vrha se znajdemo na manjši čistini. Najbolj vpadljiv je visok rtv oddajnik, potem je tu še cerkev svete Neže z zvonikom, ter na njeni južni strani še planinski dom. Planinski dom je odprt vse dni, razen ob četrtkih. V dveh gostinskih prostorih je na voljo 70 sedežev, točilni pult in pa terasa, na kateri je prostora še za 30 gostov. Imajo tudi sobe za nočitve s centralnim ogrevanjem, vodo, elektriko in telefonom.

Razgled: Ob lepem vremenu imamo prekrasen razgled daleč naokrog. Nekaj vrhov, katere lahko uzremo z razgledne točke: Golica, Peca, Čemšeniška planina, Golte, Sveta Planina, Mrzlica, Lisca, Rogla, Krvavec, Storžič, Kočna, Grintavec, Kamniško sedlo…

Najprimernejši čas za obisk? Kadarkoli, le pozimi če je veliko snega je pot nekoliko bolj zahtevna.

Čas hoje: Če opravimo celo pot peš je hoje približno 3 ure v eno smer.

Moje mnenje: Izlet na Kum je lahko zelo prijeten, tako za nas kot tudi za naše kosmate ljubljenčke, kajti pot nas vodi po dobro označenih gozdnih poteh, pa tudi planincev ni tako veliko, tako da so psi brez problema odvezani (seveda če so dovolj ubogljivi). Tudi v planinskem domu so dobrodošli, nazadnje ko smo bili pri njih so jim postregli še s svežo vodo in crkljanjem.

Tekst: Maja Kovačič (Ovcka)