Angleški mastiff originalno ime Old English Mastiff ( F.C.I. 2.skupina, molosi brez delovnega izpita )

Kratka zgodovina:
Kakor za večino molosoidnih pasem se tudi za njegov izvor predvideva, da je potomec starodavnih molosov iz Epirja, ki so jih v Evropo pripeljali Feničani.
Matična država angleškega mastifa je Anglija, kjer je pasma zelo cenjena.
Njegove prednike so uporabljali za borbe, čuvanje čred in velikih posestev.
Kasneje so s pazljivo selekcijo uspeli narediti uravnoteženega, umirjenega psa. Tudi v današnjih časih ga še uporabljajo kot čuvaja posestev, največkrat pa je družni, družinski pes.

Opis:
Je velik, masiven, močan pes s kvadratično, sorazmerno široko glavo. V stanju pozora se mu na čelu naberejo gubice, sicer mora biti čelo gladko.
Ušesa so majhna in priležena h glavi. Barva oči je zaželjena čim temnejša.
Njegov izgled se mora odražati v pregovoru: “Kar pomeni lev proti mački, je mastif proti psu”.
To zagotovo velja, saj so omenjeni nadstandardni primerki, ki so dosegli tudi do 150 kilogramov. Povprečna teža mastifa je 80 – 90 kg.
Prevladujoče barve so marelična, srebrna, rumenkasta ali progasta, vedno pa mora biti maska dobro ločljiva od osnovne barve.
Življenjska doba je okoli 10 let. Tudi najbolj znani slovenski mastif, Artur dell Slavone, čigar lastnik je bil dr. Janez Drnovšek, je poginil v desetem letu starosti.

Značaj, nega:
Lastniki ga opisujejo kot izrazito družinskega psa, nezahtevnega za nego, razen velikih količin potrebne hrane, predvsem v obdobju rasti.
Zaradi kratke dlake, posebna nega ni potrebna. Dovolj je nekajkrat letno kopanje psa, sicer pa redno krtačenje in brisanje kožuha z vlažno krpo.
Odraslega psa je priporočljivo hraniti v dveh do treh manjših obrokih dnevno, da bi s tem preprečili eventuelni zasuk želodca.
Rad je v družbi svoje družine, zato je priporočljiv življenjski prostor hiša z ograjenim dvoriščem.
Vzgajati ga moramo brez prisile, vendar dosledno, saj si kot slon zapomni storjene mu krivice. Ob nepravilni vzgoji lahko postane problematičen, tudi popadljiv.
Zaradi svoje konstrukcije glave in nosnega predela je tudi odličen smrčač, kar pa poleg njegovih dobrih lastnosti, običajno lastniki vzamejo kot nemotečo napako.

Zdravstvene težave:
Pri pasmi se pogosto pojavlja kolčna in komolčna displazija, težave z očmi in nepravilno delovanje srca. S selekcionirano vzrejo, pravilno prehrano in nego psa se da večina navedenih problemov omiliti.

Psi v Sloveniji:
Poleg omenjenega Arturja in sedaj njegovega naslednika Brodija, je pri nas nekaj deset predstavnikov te pasme. Povečini so družinski psi, tako da jih tudi na razstavah zasledimo le redko. Tudi vzreditelja te pasme v Sloveniji še ni, bili pa sta dve legli pred leti. Sedanji predstavniki pasme so pripeljani iz tujine.