Bernski planšarski pes -eden najlepših psov na svetu

Zgodovina:
Pasma prihaja iz Švice natančneje iz Berna, kjer so jih vzrejali za vleko vozičkov in pasenje živali. Po tem, ko so leta 1902 štirje bernski predstavniki pobrali naslove na razstavah, se je pasma vpisala v švicarsko rodovno knjigo. Kmalu po tem je pasma zaslovela in novembra 1907 so v Burgdorfu ustanovili »Swiss Durrbach Club«, da bi lahko nadaljevali strokovno vzrejo. Njihova želja in namen sta bila dosežena, saj so na mednarodni razstavi leta 1908 predstavili 22 bernskih planšarjev. S tem je pasma tudi zaslovela. Kmalu se je pojavila po celi Švici in se kmalu selila v druge države.

Splošno:
Bernski planšarski pes spada v drugo FCI skupino.Njihova plečna višina se pri samcih giblje med 64 in 70 cm pri samicah pa med 58 in 66cm,standard pa se zadnja leta nagiba k spodnji meji. Pri pasmi so določene tri barve: bela, črna in rjava. Telo in glava sta črna. Rjava barva je na tačkah, ki ne sme segati do vrha nog, dva rjava ožiga nad očmi in rjava lička, ki segajo do ustnega kota. Dva rjava ožiga sta tudi na prsnem delu tik ob belini. Bela barva je na gobčku(ne sme segati preko ustih kotov), bela črta med očmi in bel slinček ki naj bi bil v obliki švicarskega križa. Na nogah so tudi značilni beli copatki, ki pa ne smejo segati predaleč(da ne nastane »škorenj«). Belo barvo pa najdemo tudi na konici repa.

Življenjska doba in bolezni:
Povprečna življenjska doba je pri berniju žal zelo kratka- okrog 6-7 let.Lahko živijo tudi več ali manj, odvisno od bolezni, ki lahko doletijo psa.
Pasma, je podvržena displaziji kolkov, saj so planšarji zelo veliki in težki. Že ob malo višjem skoku si lahko poškoduje kolke in hrbtenico, zato jih je treba paziti, da skačejo v mejah normale in iz ne-previsoke ovire.Tudi mladiča je treba paziti vsaj do 6 meseca(zaželjeno do 1 leta) da ne hodi po stopnicah in v hribe.

Nega:
Nega je dokaj zahtevna,sploh v obdobju ko pes menja dlako.Takrat potrebuje vsakodnevno česanje, saj ima zelo gosto dlako.V obdobju ko se dlaka ne menjava pa je potrebno česanje 1×-2× na teden. Prav tako je pomembna tudi nega zob in ušes.

Karakter:
Bernski planšarji so družinski psi in so zelo radi v bližini človeka. So zelo prijazni do ljudi in živali-s pravilno vzgojo seveda.Včasih znajo biti svojeglavi in bi vse naredili tako kot se njim zazdi, ampak mu tega na njegovo žalost ne smemo dopustiti. So zelo bistri in hkrati hitro učljivi, tako da se lahko naučijo marsikaj: od osnovne poslušnosti pa do razno-raznih trikcev.

Živeti z bernijem:
Je lepo in zabavno, a včasih tudi naporno.Vsak, ki kupuje bernskega planšarja mora vedeti, da to ni pes za na verigo ali pa, da bo cele dneve preležal v pesjaku ali kleti. Berni potrebuje dolge in zanimive sprehode, veliko pozornosti in nege.
Prav tako je zelo rad v družbi človeka, tako da se ne bo upiral, če mu ponudite življenje z krdelom v hiši. Če pa je kuža v pesjaku, ga večkrat dnevno spuščajte, se igrajte z njim in ga vodite na sprehode, da bo čim manj sam.

Lastnik:
Lastniki za bernskega planšarja ne mora biti nekdo, ki ves dan sedi pred računalnikom/tv-jem ali pa ima celodnevne službe. Pes je zelo rad v pozornosti, zato pri človeku, ki ga samo parkrat dnevno malo potreplja ne bo zadovoljen. Lastnik more biti aktiven, da lahko vsak dan odideta na najmanj en dolg in dva kratka sprehoda (lahko tudi več).Kljub temu, da je pes znan kot prijazen pes, lahko ob nepravilni vzgoji zraste v napadalnega in dominantnega psa. Zato mora biti tudi pravi lastnik, da mu že takoj na začetku pove, kdo je alfa oz. kdo je glavni.Če bo s psom delal na lep način, bosta uživala oba-vodnik in pes.
Je zelo prijazen pes, tako do starejših kot do mlajših ljudi in živali, zato je primeren za družine z otroci, ampak to še ne pomeni, da lahko pustimo psa samega z otrokom. Pes le ni tako majhen in lahko mlajšega otroka podre že z njegovim veselim repkom, ki neprestano maha.Pri otrocih, ki so mlajši od deset let je varneje, če jih spremlja odrasla oseba.

Avtor: Nina Bešter – Rinchy