Kužni hepatitis

Kužni hepatitis je izredno nalezljiva virusna bolezen, ki prizadene organe, še posebej pa jetra. Kužni hepatitis povzroča virus Adenovirus tip 1, s katerim se lahko okužijo psi prav tako pa tudi lisice, volki, medvedi in ostale živali. Za kužnim hepatitisom lahko zbolijo psi vseh starosti, vendar je najbolj pogost pri mladih psih, pri katerih je število smrtnih primerov zelo visoko.

Kužni hepatitis se prenaša pri stikih z slino, blatom in urinom bolne oziroma okužene živali. Psi, ki so ozdravljeni kužnega hepatitisa, lahko po ozdravitvi še šest do dvanajst mesecev po ozdravitvi prenašajo virus preko urina.

Virus pride v telo preko ust ali skozi nos, tako okuži tonzile, ki je limfni organ v ustnem žrelu, potem okuži regionalne limfne žleze, na to pa potuje v kri, od koder se razmnožuje in na koncu prodre v ledvice, jetra, oči in ostale organe, kjer pa v nekaterih primerih povzroči obsežne poškodbe celic.

Simptomi

Inkubacijska doba – to je obdobje med časom okužbe in izbruhom bolezni – traja od štiri do devet dni.
Prvi simptom je povišana telesna temperatura, ki traja od enega do šest dni, sledi lahko, da pes postane depresiven in pa en od simptomov je tudi otopelost.

Bolezen se lahko pojavi v blažji, srednji in hujši obliki.

Če je bolezen v blažji obliki lahko pes ozdravi v dveh dneh. Povišana temperatura izgine, ostali znaki pa se ne pojavijo.

Če je bolezen v srednji obliki, se pojavi prehodna povišana telesna temperatura, kar pomeni, da temperatura upade, vendar je še vedno malo višja od normalne in potem spet naraste in se zviša.
Depresija in otopelost se stopnjujeta in postajata vedno bolj očitna, čemur sledi, da se pes noče premikati, sluznice postanejo blede, trebuh postane mehek in pride do izgube apetita. Povečajo se vratne bezgavke in žrelnice, grlo pa je vneto.

V primerih, ki niso zapleteni in so blažje oblike pride do ozdravitve v treh do petih dneh. Po koncu bolezni lahko roženica postane motna in taka ostane do pol leta ali več.

Pri hujši obliki bolezni in posledično najhujše prizadetih psih pride do nepravilnosti pri strjevanju krvi, kot so krvavenje iz nosu in dlesni, možna sta tudi krvava driska in bruhanje, trebuh pa postane povečan zaradi puščanja tekočine iz poškodovanih jeter.
Pojavi se lahko tudi kašelj zaradi bronhitisa in bronhiolitisa, ki v nekaterih primerih napreduje tudi v pljučnico. Zaradi poškodbe jeter pa v nekaterih primerih nastopi celo koma.
V primeru perakutne bolezni, to je bolezen, ki poteka zelo hitro, pride do nenadne smrti in to celo v nekaj urah in brez očitnih kliničnih znakov bolezni.


Diagnoza

Diagnozo se postavi na podlagi fizičnega pregleda in laboratorijskih preiskav, kot so pregled urina in pa krvne preiskave.
Diagnozo pa se postavi tudi na podlagi anamneze in kliničnih znakov.
Zdravljenje kužnega hepatitisa


Zdravljenje

Zdravljenje kužnega hepatitisa je podporno, kar pomeni da vključuje infuzijo tekočin in hranil, pri zelo bolnih psih pa vključuje tudi transfuzijo krvi in antibiotke, ki skrbijo da se pes ne okuži z sekundarnimi infekcijami.
V primeru, da pride do zameglitve roženice, je potrebno psa zaščititi pred močno svetlobo.

Preventiva oziroma zaščita
S kombiniranim cepivom (KHLP), ki se ga uporablja za zaščito proti nevarnim nalezljivim kužnim boleznim, med katere spada tudi kužni hepatitis, zaščitimo psa pred to boleznijo.
Mladiča prvič cepimo med 6. in 8. tednom starosti, cepljenje pa še enkrat ponovimo med 10. in 12. tednom starosti, kar pomeni, da mladiča cepimo štiri tedne po prvem cepljenju.
Odraslega psa cepimo enkrat na leto ob približno enakem času, saj s tem ohranjamo primerno raven protiteles v psu in ta protitelesa ga ščitijo pred morebitnimi okužbami.

Avtor: Tina (Taj)