Leptospiroza je bakterijska bolezen, torej jo povzročajo bakterije, te bakterije se imenujejo lepotospira. Z leptospirozo se lahko okužijo domače in divje živali, okuži pa se lahko tudi človek. Glavni prenašalci leptospiroze so mali glodalci.

Druga imena za leptospirozo:
– močvirska mrzlica
– Weilova bolezen
– mrzlica sladkornega trsa
– bolezen trdnjave Braggy
– Stuttgarska bolezen

Leptospire se v okolju nahajajo v počasi tekočih vodah, stoječih vodah, močvirjih in vlažni zemlji. V ugodnih razmerah lahko leptospire preživijo vse tja do 300 dni, v vodi pa lahko preživijo okoli 180 dni.

Kako se okuži z leptospirozo
Vir okužbe z leptospirozo so najpogosteje mali glodalci. S to boleznijo se večinoma okužijo divje živali, redkeje pa domače. Žival se okuži z leptospirozo, če pride v direkten ali indirekten stik z bakterijo obolele živali, ponavadi pride do okužbe po stiku z urinom okužene živali. Lahko pa se žival okuži tudi pri stiku s tkivom in krvjo okužene živali.
Leptospire pridejo v telo oziroma organizem skozi poškodovano kožo, sluznico ali z zaužitjem kotaminirane hrane.
Najpogosteje pride do okužbe poleti in jeseni, saj so takrat temperature najbolj ugodne za preživetje bakterij, manjše možnosti so pozimi in poleti, ker bakterije nimajo velike možnosti preživetja pri visokih ali nizkih temperaturah.

Potek bolezni
Ko pride leptospira v organizem, se po telesu širi s krvjo. Leptospire se v telesu razmnožujejo in se kasneje tudi razširijo na pljuča, jetra, ledvice, možgane in druga tkiva. Bolezen poteka v dveh fazah in sicer v akutni leptospiremiji in v imuni leptospiremiji.

Pri akutni leptospiremiji so začetni znaki neznačilni in se kažejo kot povišana telesna temperatura, bruhanje, bolečine v mišicah in depresija. Kasneje pride do krvavitev po vidnih sluznicah, zlatenice, prizadetosti centralnega živčevja, okvarjeno pa je tudi delovanje ledvic in jeter. Pri brejih živalih pride do prezgodnjega poroda ali abortusa.

Pri imuni leptospiremiji pride do kratkotrajne povišane telesne temperature. Kasneje se lahko pojavi prizadetost centralnega živčnega sistema, ledvic in jeter, ter občasno ali redno izločanje leptospir z urinom. Smrt nastopi zaradi kardiovaskularnega kolapsa, miokarditisa ali odpovedi ledvic.

Na splošno pa žival, ki je okužena z leptospirozo dobi visoko vročino in je zelo žejna, pogosto urinira, ima bolečine v trebuhu in je zelo utrujena oziroma pobita. Včasih v ustih nastanejo čiri in jezik postane obložen. Nekatere obolele živali z leptospirozo imajo tudi krvavo drisko, nenehno bruhajo in dobijo zlatenico.

Leptospiroza povzroči okvaro ledvic in jeter, ki v primeru poznega zdravljenja zelo prizadene celoten organizem.

Zdravljenje bolezni
Terapija je najbolj uspešna, če se zdravljenje začne v prvih štirih dnevih po pojavu kliničnih znakov. Terapija ima dva namena in sicer preprečiti trajne poškodbe jeter in ledvic in preprečevanje in eliminacija klicenostva. V začetni fazi terapije se bolezen zdravi z antibiotiki.

Preventiva
Najboljša preventiva oziroma zaščita živali pred leptospirozo je cepljenje s cepivom proti nevarnim nalezljivim kužnim boleznim, med te kužne bolezni spada tudi leptospiroza. To cepljenje je pri nas postalo stalna praksa, saj velika večina lastnikov psov to cepljenje redno letno prakticira in tako zaščiti svoje pse pred okužbo.
Mladičke je potrebno cepiti vsaj dvakrat in sicer prvič pri 6. – 8. tednu starosti in nato cepljenje ponovimo še med 12. – 14. tednom starosti.
Pri odrasli živali je zelo toplo priporočeno cepljenje ponavljati enkrat na leto ob približno enakem času, saj s tem ohranjamo primerno raven protiteles v našemu psu.

Avtor:Tina (Taj)