Zasuk Želodca

Je bolezen, ki se zgodi zelo hitro. Gre za zelo nevarno mehanično neprehodnost želodca pri psu. Do zasuka želodca največkrat pride pri velikih pasmah psov kmalu po jedi. Tako kot vse neprehodnosti črevesja zaradi mahaničnih ali funkciolnalnih zaprek tudi zasuk želodca običajno rešujemo z operacijo. Z njo ne odlašamo, ampak jo opravimo čim prej, kajti za psa je pomembna vsaka minuta.

Etiologija – preučevanje in raziskovanje vzrokov bolezni

Vzroki za nastanek zasuka želodca pri psu še niso v celoti pojasnjeni. Nedvomno so k temu nagnjene velike pasme psov ( doberman, nemški ovčar, bokser, doga, šnavcer,…), ki imajo globok prsni koš, želodec se pa lahko zasuka tudi pri majhnih pasmah. Spol in starost pri nastanku bolezni nista pomembna, največkrat pa se pojavi med sedmim in desetim letom starosti.

Do zasuka najpogosteje pride takrat, ko je želodec prekomerno raztegnjen. To se zgodi zaradi različnih razlogov, kot na primer: prenažiranje, goltanje zraka, … . večkratno ponavljajoče se in predolgo praznjenje želodca vodi v kronično razširitev, za katero je značilna zmanjšana notranja napetost tkiva želodčne mišičnine. Zasuk kronično razširjenega želodca lahko povzroči že vsaka sprememba v položaju telesa (hitro vstajanje, skok, valjanje preko hrbta, hoja po stopnicah,…). Zasuk poteka gledano od zadaj, običajno v smeri urinega kazalca za 90° do 360°. Od stopnje zasuka so v veliki meri odvisni: potek, terapija in napoved o razvoju oziroma o nadaljnjem poteku bolezni.

Klinična slika:

V veliki meri je odvisna od stopnje zasuka. Pri zasuku, večjem od 180°, se požiralnik v področju kardije popolnoma zapre, kar preprečuje možnost bruhanja in izhod plinov. Pes zaradi hude bolečine nenadoma postane vznemirjen, sili ga na bruhanje, a ne more bruhati, se slini, pospešeno, težko in plitko diha, obseg trebuha v področju želodca mu hitro narašča. Z napredovanje bolezni se pojavijo znaki šoka in endotoksemije (zastrupitev krvi z endotoskini (toskin iz stene bakterij, iz bakterije se sprosti ob njenem propadu))

Ob kliničnem pregledu živali ugotovimo: trd, napet in boleč trebuh, bledost vidnih sluznic in srčno aritmijo. Če tako prizadeti živali takoj ne pomagamo, pogine že po nekaj desetih minutah od pojava prvih kliničnih znakov. Kadar pa je zasuk manjši od 180° in je še mogoče izhajanje plinov ali celo želodčne vsebine, je potek bolezni nekoliko počasnejši, a ravno tako progresiven.

Diagnoza:

Na bolezen posumimo na podlagi skupkov podatkov, ki jih navaja lastnik ali oskrbnik živali o težavah ali bolezenskih znakih, ki jih je opazil pri bolni živali in tipične klinične slike. Potrdimo jo z ultrazvočno preiskavo trebušne votline, pri kateri ugotovimo povečan, s plini napolnjen želodec in spremenjen položaj močno povečane vranice. Z drugimi laboratorijskimi preiskavami ne izgubljamo časa, saj so za uspešno zdravljenje živali pomembne minute.

Terapija:

Psu, ki mu zaradi razširjenega želodca grozi zadušitev, moramo čim prej odstraniti plin iz želodca. To opravimo s cevko, ki jo potisnemo v želodec tako imenovano sondo. Ob tem poskusimo tudi odstraniti želodčno vsebino. Če je vstop sonde v želodec onemogočen, pline spustimo z daljšo kanilo, ki jo zabodemo zaradi močno povečane vranice na desni strani trebuha za zadnjim rebrom ( v višini hrustančnih podaljškov reber). Zdravljenje vključuje ob čim hitrejšem kirurškem posegu tudi tekočinsko terapijo, s katero nadomeščamo: telesne tekočine in elektrolite, kortikosteroide in antibiotike. Pri operaciji želodec vrnejo v normalen fiziološki položaj in ga prišijejo na trebušno steno, s čimer želijo onemogočiti ponovni zasuk.

Zaviti želodec včasih uspejo odviti brez operacije že s sondiniranjem od hkratnem valjanju živali, vendar strokovnjaki kljub temu priporočajo pritrditev naravnega želodca na trebušno steno, saj so v nasprotnem primeru ponovitve bolezni pogoste. Po operaciji psa ne hranimo 2 dni, potem pa z majhnimi obroki koncentrirane hrane večkrat na dan. Po obroku naj ne pije večjih količin vode in naj ne skače ter divja. Višje pasme naj imajo posodo s hrano dvignjeno od tal, postavljeno v višino plečke.

Avtor:Irena Ščap – Irenchy