No, super, da ste zrihtali.
Drugače pa glede pridnosti in veterinarjev: moja (bela
) bokserka je eden najljubših pacientov pri veterinarjih. Že od malega obožuje iti tja, nikoli nič ne komplicira,
vse pusti, je ful pridna, obenem pa še čisto navdušena in na veliko deli poljubčke vsem tam, najraje dol z mize, ko lepo doseže obraz.
Bokserji niso ravno preveč občutljivi, bolj je treba pazit, ker so kot tank, še ko jih kaj boli jih to nič ne moti in divjajo naprej. Redko kažejo bolečino, ampak če jih malo razvajaš potem, pa se znajo hitro naredit ubožčke in pol šele pokažejo kakšni razvajenčki so.
Vsaj moja je taka, tudi nič kaj ne pazi kam gre ali kam skače, kot tank prav zares.