Ker opažamo, da so Prerijski Psi postali precej moderni a trgovci, kaj šele ljudje ne vedo praktično nič o njih, smo se staff trgovine Ziprar odločili, da predstavimo te živali, saj tesno sodelijemo z Italijanskim združenjem za prerijske pse.
Veliko ljudi (tudi v trgovinah sem opazila) jih zamenjuje oz še vedno ne pozna razlike med Prerijskimi psi in Tekunicami. Tukaj nekaj informacij o Prerijskih Psih:
Znanstvena klasifikacijaRazred: Sesalci
Red: Glodavci
Družina: Sciuridae
Genus: Cynomis
Vrsta: Cynomis Ludovicianus
Prerijski pes je talna veverica, glodalec, ki spada v isto družino kot svizci; ime izvira iz značilnega oglašanja, podobnega pasjemu laježu, ki ga uporabi da opozori na nevarnost. Živi pretežno v zahodnem delu ZDA in na nekaterih delih Kanade in Mehike. Najraje živi na travnatih ravnicah, ampak tudi v puščavskih, hribovitih in gorskih področjih s suhim podnebjem. Prerijski pes je družabna žival, ki živi v družinah sestavljenih iz enega spolno zrelega samca in 4-5 samic ter mladiči.
Njegov brlog je sestavljen iz veliko podzemnih rovov in sob povezanih med seboj, ki jih uporabljajo za različne namene; gnezdo za samice z mladiči, soba za odrasle živali, wc,..
Galerije so lahko globoke do 4-5m in dolge tudi do 100-1000m.
Samo Cynomis Ludovicius (Prerijski pes s črnim repom) se lahko legalno prodaja, druge vrste pa so prepovedane.
OBNAŠANJEPrerijski pes je žival, ki potrebuje stik s svojo vrsto in si izmenjuje naklonjenost.
Če kupimo/posvojimo mladiča, se močno naveže na svojega lastnika, v primeru pa da dobimo odraslega, se bo enako navezal, ampak bo potreboval več časa, da dobi zaupanje v človeka. Radi se razvajajo v vseh pogledih in obožujejo spati poleg svojega lastnika.
Od drugega leta starosti, postanejo zelo zaščitniški do družine in nagnjeni k zaščiti svojega lastnika pred tujci in ga lahko celo ugriznejo.
Samica je manj ljubeča kot samec (to so le splošne navedbe, vsi prerijski psi se med sabo razlikujejo). Če ga imamo dolgo zaprtega v kletki, postane agresiven tudi do lastnika, zato je priporočljivo, da ga pustite svobodnega čim daljši čas.
V paritvenem obdobju je samec lahko nervozen in kaže znake agresivnosti tudi do lastnika in se nenavadno obnaša.
V paritvenem obdobju lahko postane do samice tako zelo zaščitniški, da jo prisili ostati v brlogu tudi več dni. To agresivno obnašanje ponavadi izgine s kastracijo.
Kljub vsemu so zelo prijazne živali, zelo inteligentne s smešnimi gibi in zelo ljubki kot hišni ljubljenčki. Neprimerni so za majhne otroke, saj če z njimi ne ravnajo primerno, začnejo pogosto spreminjati razpoloženje in ugriznejo.
S prerijskim psom boste imeli veliko stroškov v zvezi s pohištvom!
Glede na to da je glodalec in da jim sekalca stalno rasteta, bo oglodal vse kar najde v hiši, predvsem pohištvo in vrata. Prostore kjer se gibljejo je potrebno zaščititi, še posebno električne žice in kable. (zelo nevarni za njihovo življenje saj so pogost razlog smrti).
Ne pozabite, da je divja žival in na trenutke nepredvidljiva, zahteva veliko pozornosti in nege, ne prenese samote in morajo preživeti čim več časa svobodni.
NAKUP/POSVOJITEVPrerijske pse, ki jih lahko dobimo v trgovinah so rojeni v ujetništvu: od leta 2003 je bila postavljena dvojna blokada tako za izvoz iz ZDA kot uvoz v EU, ker so jih imeli za prenašalce Poxvirusa, ki povzroča črne koze pri opicah, virus je nevaren tudi ljudem. Septembra 2008 so ZDA umaknile blokado, ampak še vedno ostaja blokada za uvoz v EU.
Močno priporočamo nakup/posvojitev dveh, tako da si delata družbo. Idealno je vzeti mladiče, saj odrasli so lahko na začetku zelo prestrašeni ali agresivni do lastnika. Žival mora biti živahna in radovedna, kožuh ne sme imeti mesta brez dlak, sekalca morata biti ravna ter prave dolžine, nosnice morajo biti čiste, iztrebki trdni in kompaktni.
NAMESTITEVIdealno bi bilo jim ponuditi površino na prostem z nasipom v katerega bi lahko kopali, ampak jih imamo lahko tudi v stanovanju, pod pogojem, da jim ponudimo kletko s 3-4nadstropji z majhnim nasipom, ki služi kot dno kletke. Dno kletke mora biti trdno in prav tako vratca morajo biti trdno zaprta, saj so prerijski psi zelo spretni in hitro pobegnejo. Na dnu kletke mora biti stelja, priporočljiva je spihana žagovina za konje ali mleti koruzni storži. Pomembno je imeti dve živali, saj so zelo socialni in zelo trpijo če so sami. Morajo biti svobodni vsaj par ur na dan. V kletki ne smejo manjkati:
- Napajalnik za vodo, tak kot za kunce
- Ena ali več posodic za hrano (najbolje je, da ima vsaka žival svojo posodico, da preprečimo prepire)
- Lesena hišica (če na robove pritrdite kovinske ploščice, jo ne bodo mogli obglodati) ali iz kartona ( potrebno jo bo pogosto zamenjati, saj jo bodo sigurno obglodali), niso pa primerne plastične hišice, saj njihovo dihanje ustvarja veliko kondenza torej veliko vlage
- Tuneli primernega premera
- Vrv iz Nylona z vozli, ki jih obesimo v kletko za igranje (iz nylona, ne vrvi, ker bi lahko pojedli niti)
- Leseno nestrupeno deblo
- Kartonasta škatla za glodanje
- Nekateri lastniki jim dajo tudi kolesa, ampak primernega premera
Kletko je potrebno očistiti 1-2 krat na teden, ampak ostanke hrane in semena je potrebno odstraniti vsak dan. Vodo menjamo vsak dan in odstranimo iztrebke, da preprečimo širjenje neprijetnega vonja. Prerijski psi opravljajo potrebo vedno na istem mestu. Za čiščenje kletke je najbolj primerna para, tako vam ne bo potrebno uporabljati agresivna in toksična čistila. Če jih imamo v stanovanju, je primerno postaviti kletko ob zaprto okno, saj obožujejo opazovati okolico: Pozor na direktno izpostavljanje sencu, prepih in na nizke temperature; Prerijske pse hitro zazebe, zato ležijo radi na soncu tudi sredi poletja. Če se odločite jim urediti bivališče zunaj, poskrbite da ne bodo pojedli nič strupenega ter da jim ogradite prostor z mrežo, katero je priporočljivo zasaditi globoko v zemljo, da nebi podnjo skopali rov in pobegnili.
SVOBODNO SPREHAJANJE PO STANOVANJUPriporočljivo jih je pustiti, da prosto raziskujejo po stanovanju čim več časa, saj jim kletka predstavlja velik stres. Na prostosti pa na njih preži veliko nevarnosti, zato jih moramo vedno nadzorovati ali jim urediti sobo posebno za njih, kjer bodo na varnem. Najpogostejše nevarnosti so : Električni udar, zastrupitev s strupenimi substancami ali rastlinami, padci iz višine ali balkona. Bodite pozorni na vaše pohištvo in predmete, saj jim bo vseeno če obglodajo staro krpo ali vaš najljubši prt.
PREHRANAPrehrana mora biti polna vlaknin z malo maščobami in beljakovinami. V naravi se prehranjujejo samo s travo, koreninami in včasih kakšno kobilico. V ujetništvu so nagnjeni k prekomerni telesni teži.
Prehrana prerijskega psa mora biti skoraj samo iz sena in trave, z omejeno količino katerega od naslednjih dodatkov: ameriški krompir, korenje, soja, fižol, grenkasta zelenjava kot naprimer rdeč radič, cikorija, endivija solata; zelenjava mora biti suha in sobne temperature. Regrat in sadje (jabolka, hruške oz. ne presladko sadje) ponudimo do 2x na teden. To prehrano dopolnimo s kakovostnimi peleti Italijanske proizvodnje, posebno pripravljeni za prehranske potrebe prerijskih psov, z malo beljakovinami in maščobami ter bogato z vlakninami. Prerijski psi v povprečju malo pijejo, ker pridobijo veliko tekočine iz sveže zelenjave, voda pa mora biti vedno na voljo.
Zelo napačno je, čeprav se pogosto dogaja, jih hraniti z zrni, sončničnimi semeni in drugimi živili z visoko vsebnostjo beljakovin in maščob ter malo vlaknin, kar bo povzročilo hudo in nepopravljivo škodo njihovemu prebavnemu traktu in tako skrajšalo njihovo življenjsko dobo.
Strupene in užitne rastline:
Strupene so Olenader, Divji kostanj, Tisa, veje žive meje, Rododender, Azaleje; te so najpogostejše, obstajajo pa še druge. Gotovo niso strupene Javor, Jablana, Hruška, Granatno jabolko, Oljka, Kostanj
RAZMNOŽEVANJE Prerijski psi v ujetništvu dosežejo spolno zrelost v starosti 1-2 let. Paritveno obdobje je samo 1 krat na leto med januarjem in marcem. Samci lahko postanejo agresivni do samice in do lastnika.
Pri samici ni vidnih znakov brejosti razen manjše povečanje bokov, majhen bel krog okoli seskov in nagnjenost k preživetju več časa v brlogu. Razmnoževanje v ujetništvu je zelo težko, v večini primerov se zgodi živalim, ki živijo v zunanjih ogradah. Brejost traja 33-38 dni in skotijo od 1-8 mladičev. Mladiči se skotijo goli in z zaprtimi očmi, katere odprejo po 30-35 dnevu. V šestem tednu nehajo sesati mleko pri materi in pridejo iz brloga.
KAKO PREPOZNATI SPOLSamci in samice so morfološko enaki. Edina posebnost zaradi katere lahko razlikujemo samca in samico je razdalja med anusom in genitalijami. Pri samicah so tej čisto skupaj, pri samcih pa sta oddaljena 1-2cm.
BOLEZNI IN NEGANiso potrebna nobena cepljenja. Priporočljivo je občasno narediti analizo iztrebkov, da se prepričamo ali so prisotni črevesni paraziti. Ni jih potrebno kopati, v primeru da je to nujno, jih je najbolje obrisati z mokro krpo in jih nato dobro posušiti tako da jih ovijemo v toplo brisačo. Ne uporabljajte fena za lase, saj bi jih tako prestrašili. Kremplje postrižemo občasno, ampak bodite pozorni, da ne ostrižete preveč, saj lahko poškodujete kakšno krvno žilico, ki bi povzročilo znatno krvavitev.
Najpogostejše bolezni:
Odontom: je bolezen zgornjih sekalcev, ki se je lastniki prerijskih psov najbolj bojijo, saj jo je težko obvladati in je vzrok prezgodnje smrti. To je nenormalno širjenje korenin, ki se pojavi po večkratnem zlomu zgornjih sekalcev, ki je posledica padcev ali mikrofraktur katere nastanejo po neprestanem glodanju mreže kletke.
Zaprtje nosne votline, ki jo povzroči širjenje korenin lahko privede žival do smrti zaradi zadušitve.
Mikoza: Se kaže kot pomanjkanje dlake v šopih, zaradi širjenja mikroskopskih glivic, ki se nahajajo v zgornjih plasteh kože. Se prenaša tudi na človeka, zato se ni priporočljivo dotikati teh mest in žival v najkrajšem času začeti zdraviti.
Pododermatitis: Je kožna infekcija, ki prizadene tačke in nastane zaradi kletk s kovinsko mrežo na dnu ali zaradi slabih higienskih pogojev. Mesto nabrekne in postane rdeče in jo z lahkoto pozdravimo, če pravočasno ukrepamo. Pozor, če zanemarimo infekcijo žival lahko celo pogine, saj se infekcijska okužba razširi in povzroči zastrupitev krvi.
Acarisi: najpogostejše so Garje, ampak samo ena oblika se prenaša na človeka ( Sarcoptica). Kaže se z izpadanjem dlake, krastami in srbečico.
Prekomerna telesna teža: Je posledica izključno zaradi napak pri prehranjevanju iz strani lastnikov. Nikoli ne smemo hraniti prerijskega psa z visoko kalorično hrano (orehi, lešniki, arašidi, sončnična semena, sladkarije..), saj bi se razvile bolezni jeter, ki lahko privedejo v smrt.
Nepravilna rast zob: Če se sekalci polomijo zaradi padca, je potrebno biti pozorni, da ne zrastejo skrivljeni. Sekalca lahko pretirano zrasteta celo skozi nebo in nosnice.
Driska: To je tekoče ali mehko blato, posledica črevesnih parazitov, nepravilne prehrane, prepiha. Če driska ni obilna jo lahko zdravimo z mlečno kislinskimi bakterijami.
Zaprtje: Je postopni črevesni zastoj zaradi prehrane z nizko vsebnostjo vlaknin ali zaradi zaužitja večjega kosa. Žival postane apatična in anoreksična. Je zelo nevarno in žival lahko v kratkem pogine.
Rinitis: Glavni simptomi so izcedek iz nosu in kihanje. Vzroki so lahko različni: infekcija, ampak tudi močni plini in hlapi, prah, ki ga ustvarijo nekatere stelje.
Zahvaljujemo se Italijanskemu Združenju Prerijskih psov za podan material.
