25.3.1996 - 19.8.2010In je prišel dan, ki sem se ga bala celo življenje. Včeraj je čez mavrico odšel tudi moj Teo, Labrador Wanna-Be
Moj najboljši in najzvestejši prijatelj, spremljevalec in klovn. Kako ga bom pogrešala...
V našo družino je prišel maja, daljnega leta 1996. Mala, pogumna in čisto črna kepa, obojestranska ljubezen na prvi pogled.
Skupaj sva preživela več kot pol mojega življenja, istočasno prebrodila puberteto - o ja, res ni dobra kombinacija
, se potepala cele dneve, uživala v vodi in na snegu, skupaj vzgajala mucke (prava pasja mama) in jezila sosede...
Kolikokrat je poleti ponoči lajal toliko časa, da sva šla poiskat ježa, ki je bil v bližini in mu je motil spanec, ga odnesla do gozda in šla nazaj spat...z nama pa cela soseska
Ali pa je s svojo pojavo pred vhodom prestrašil novega poštarja, da je padel z motorja, še preden je zapeljal v bližino dvorišča...spet drugemu ukradel torbo s pošto in tekel, tekel...mi pa za njim
Ni bil samo prinašalec, temveč še večji odnašalec, njegova najljubša zabava
In ponavadi tudi edini pes, ki je pri veterinarju silil v ambulanto, me vlekel za sabo noter (tudi, ko še nisva bila na vrsti) in pričakoval, da ga bo čohal ter mu dal kakšen priboljšek
Nepoboljšljiv primer, vsako leto znova
Kot bi gledal film Marley and Me, takšno je bilo najino življenje
Zgodbic nešteto in več...
Kolikokrat je bil namesto Teo kar Teodor (točno je vedel, da sem jezna), pa Tejč, Baraba, Afna, Mrcina, Kned'l (ko je bil malo debelejši), zadnje leto pa moj Muc in Ovčka - ker je postal tako miren in še bolj crkljiv...
Psa s toliko veselja, ljubezni, oboževanja, da ne omenjam energije in volje do zadnjih dni...ne, takšnega še nisem spoznala.
Ne vem, kdo se me bo sedaj razveselil, ko bom prišla iz službe, kdo bo šel z mano na sprehod ali pa samo sedet za hišo in kdo mi bo položil glavo v naročje, ko mi bo hudo. Vse je vedel, vse je razumel, bil je z mano in jaz z njim...do konca. Ko mi je včeraj zaspal v naročju...ah, žalost, ne znam opisati
Tiste lepe rjave oči, polne ljubezni, še zadnji pogled...in moje šepetanje "saj bo, zaspi, s tabo sem, lepo ti bo, rada te imam in oprosti mi..."
Ja, oprosti mi, ker ni šlo drugače