Tema: paničen strah pred ozemljenim el. pastirjem

[čara]

Oj!

Že nekaj mesecev se pojavlja problem. Pojavlja se od takrat, ko je Bino stresel že četrtič električni pastir-vendar tokra,t precej hinavsko. Bil je ozemljen, jaz pa nisem slišala, ker mi je na kapuco kapal dež. Psica je seveda cvilila in norela. Potem naprej je kar nekako šlo. Nazaj se je zataknilo že 500M pred "prizoriščem zločina". Nekaj časa sem jo še spodbujala, jo malo povlekla za sabo, da je hodla. No, zadnjih 10M pa sem jo nesla, ker je bla prestrašena, panična.

Od takrat noče po tej poti, če zasliši kjerkoli drugje ozemljen pastir-se je treba nazaj obrnit in it po drugi poti. Se vsede, uleže in ne premakne, dokler ne zarotiraš sebe in kreneš nazaj.

Kaj naredit? Počakat, da jo bo nekega lepega dne minlo? Metat priboljške pred njo, da se premika naprej? Jo pocukat in tečt naprej?

Problem je ta, ker sta pri nas za sprehod možni samo 2 smeri in na eno Bina noče. Druga smer je pa gozd, kar je katastrofalen sprehod, zaradi neobvladanega lovskega nagona. 

Zato jo jaz dejansk napokam v avto in se grema v civiliazacijo sprehajat. Ostali, jo pa v gozdu, da se njen nagon še potrjuje in povečuje. 

[n+n]

Jaz bi se stvari lotila z desenzibilizacijo. Konec koncev je to stvar, ki v nobenem primeru ne bo poslabšala situacije, tako da ti kasneje ostane še cel kup drugih možnosti. Samo od sebe pa verjetno ne bo minilo.

jaz bi začela par metrov stran od tiste točke, kjer ji ni več prijetno... in počela z njo tisto, kar ji je v veselje (trikci, igra, skakanje...) in bi potem počasi manjšala razdaljo... kakšno minutko, dve dela večkrat na dan...
moraš pa vseeno paziti, da ne boš potrjevala tega paničarjenja, da ne boš predolgo ostala na neki varni razdalji, bolje da napreduješ za mišji repek naprej, kot da obtičiš na isti razdalji.


pa še to... lovski nagon sam od sebe ne bo izginil, če jo pač ne boš vozila v gozd. Potrebno je samo vedenje toliko preusmeriti, da je sprehod normalen... in potem iz tega naprej izhajati in delati na obvladovanju lovskega nagona.
Imam občutek, da bolj kot se določenim situacijam, ki so nam neprijetne, izogibamo, slabše je, ko smo naslednjič postavljeni vanje.

[čara]

Hvala. Bom delala tako in sporočila ko bo kak napredek.
Še dodatek v tej smeri, gre popolnoma normalno kadar je noč-takrat itak ni živine na paši, je pa zato izrazito  pozorna na živali (srne, mačke...).

Predno bo pa lovski nagon obvladan do te mere, da bo na povodcu OK-bo pa še veliko let minilo, ker sem edino jaz zainteresirana za dosledno vadbo na vsakem sprehodu, ostali pa ne. In čim se zažene proti živali (srne, veverice, zajci, mačke, krave...) se ta nagon potrdi in ojača (četudi jo s povodcem zaustaviš). In se mi zdi nesmiselno da bi se že zdaj začela s tem ukvarjat, ker vem, da se ostali ne bodo in bi ves moj trud bil popolnoma zaman. Tega se bom lotila, ko bom 100% jaz skrbela za Bino in je ne bom rabla puščat v varstvu doma, ampak komu drugemu. Do takrat se pač jaz z njo po gozdu ne sprehajam. Je bolj enstavno, če se z avtom 5 min zapeljem in se sprehajama na travnikih, ob kolesarski poti.

Tudi še ne vem KAKO bi se na ustrezen način lotila tega. 
 

[Lilit]

A je ne bos imela s sabo v Ljubljani letos?

[čara]

Mah ne. Doma so komplikatorji Sva bili celo azilašem prijavljeni, pa so doma rekli, da je prevelik strošek da bi se tedensko vozili.
Nimam svojega avta, ali pa fanta, ki bi imel avto,ne zaslužim dovolj da bi si sama stroške krila....

Prej sem sanjala o tem, da bom lahko Bino v roku 2let zgledno poštimala in si umislila kakega mladička, pa zdaj vem, da je utopija to. Klinc. Verjetno bom šele za absolventa (čez 2 leti) z Bino vred v LJ, v kaki garsonjeri oz. tudi CE bi mi bilo OK. Sej na koroškem itak ni nobenga programa v zvezi z odvisnostjo, kjer bi se lahko zaposlila.

V kolikor se žvad brez povodca dokaj lepo obnaša, mi na povodcu laja na pse in dokler tega ne odpravim, nimam osnovnih pogojev, da si omislim mladiča. 
Žal doma ne razumejo moje želje po vzgojenem psu, kaj šele želje po delu s psom in me pri tem ne podpirajo. In tisto malo kar napredujem jim uspe pokvarit. Zato pa mami ne dovolim uporabljat klikerja in najinih trikov, komand za trike ipd.

Nisem dovolj razumna bla, ko je Karo umrl. Mogla bi vzet psa do 10kg, da bi bil potovalne velikosti in ne bi blo pol tel problemov s starši, ki jih imam sedaj. Čeprav Bino obožujem, me dotolče to, da doma ne dojamejo, da je moj pes in da bo živela z mano in da delajo škodo, ker bo psica razvajena, v nekaterih pogledih nevzgojena, ko bi lahko bilo drugače že zdaj.

Včasih me dobesedno spravijo v jok!
Na upoštevajo me nič! gademn
sploh ne vem več kaj še naj nardim, da bojo delali tk ko js rečem...

[Taar]

Imaš stanovanje v LJ; da jo vzameš s sabo? Jaz se svojo psico 2 leti z vlakom vozila v LJ.  Sicer 9kg pes, ampak misliš, da ne bi šlo z vlakom?

[n+n]

In se mi zdi nesmiselno da bi se že zdaj začela s tem ukvarjat, ker vem, da se ostali ne bodo in bi ves moj trud bil popolnoma zaman.

Jaz sem nekaj časa doma sitnarila kako mi bodo ves trud uničili, ko Nerotu dovolijo, da jih vleče naokoli, pa kako ne smejo delati tega in onega... na koncu sem obupala... in ugotovila, da so psi nenormalno prilagodljiva bitja in imajo vsakega "svojega" človeka naštudiranega do potankosti in se pri vsakem vedejo točno tako, kot mu dovoli. Mi2 imava prijetne sprehode, starše pa ponavadi kar on pelje na sprehod - če jim to odgovarja prav, ko jim ne bo, bodo pa že nekaj v tej smeri naredili.

Tako da, vsaka minuta truda, ki ga vložiš v to, da bo tebi s psom prijetneje, se ti bo enkrat povrnila...

Lovskega nagona bi se jaz lotila enako, kot katerega koli drugega motečega dražljaja iz okolice... desenzibilacija... za začetek nekje pred gozdom, ko vonjave še niso tako močne, v delu dneva, ko je res minimalna možnost, da bi srečala kakšno žival in potem počasi stopnjuješ. V tej situaciji bi ti mogoče prav prišla tudi igra iz knjge/dvdjev Control Unleashed - Look at that.

[čara]

Js sem tut zdej zatežila mami. Sicer se nisem drla, sem bla pa naspidirana in krilila z rokami, naisala 10 osnovnih pravil. Jutri gre z nama na glavni sprehod.
Kolker mam vztrajnosti pri mojih hobijih, jo moram najti za vzgojo staršev, predvsem mame, ker je ona alfa pri nas doma. Ampak včasih me prime tak obup in žalost, da bi se najraje zabrisala nekam, če ne bi imela živali za katere skrbim in jih obožujem in mi dajo tooooliko veselja in hkrati skrbi.

Glede knjige-ta knjiga +DVDji so na wish listi, ampak študiram ali ne bi raje Chase! http://www.cleanrun.com/index.cfm?fuseaction=product.display&Product_ID=2520&ParentCat=180

Mene je samo strah, da ne bi kdaj Bina (spet) kako zbežala zaradi nerodnosti in podila neko žival, pa bi jo avto povozil. Ker je takrat slepa in gluha in jaz sem se že naučila, da sem pozorna, ko sam vrag na žrtev in kadar vidim, psa, mačko na drugi strani in ni prostora za umik, pa sem blizu ceste, jo možno držim in v istem momentu, ko ona potegne, nazaj ruknem, da jo skoraj obrne in hitro čisto na kratko zagrabim in pač po dveh nogah skače naprej, ker bolje to, kot pa prometna zaradi psa in po možnosti mrtva Bina.

Taar-vlak je samo do Velenja in z 2x prestopanjem. Še vseeno bi nekdo moral priti do Velenja po naju in ker so azilaši ob sobotah in imam jaz 1x mesečno ob petkih ortodonta v Velenju...skratka, vse bi bilo lažje, če bi mela 10kg psa in ne 32kg, katero znervira vsak nov kraj, v bloku sem mogla luč prižgat ker ni hotla po hodniku, nagobčnik je pa še vedno bav-bav.

Saj bo, samo še ene parkrat morem doma ZNORET. do zdaj sem 2x konkretno zaropotala. S tem da je 1x blo omejeno na privezovanje, ker je že večkrat po vasi in gozdu norela.

Ne pričakujem čudežov. Želim pa da delajo v pravi smeri, da je nekaj napredka vidnega v 10 mesecih, kolikor traja fax. Samo to in nič drugega. To koristi vsem. Meni, Bini in ostalim. Ker samo z D E L O M  bomo pridelali psa, s katerim bomo lahko šli kamorkoli so psi dovoljeni in nas ne bo sram zaradi slabih razvad.

A je to preveč kar pričakujem od njih?

[n+n]

Tale Chase! knjiga zgleda kar zanimiva... čisto tako mimogrede, knjigo Chase! imaš na voljo tudi pri Dogwise.com kot elektronsko različico, če te branje na monitorju ne moti: http://www.dogwise.com/ItemDetails.cfm?ID=DTB1126EBK

Control Unleashed knjigo si pa verjetno lahko sposodiš tudi pri kakšnem v Sloveniji.

[čara]

Da poročam. Strah pred pokanjem ozemljenega pastirja ostaja, kar ni nujno slabo.

Sam od sebe pa je minil strah pred potjo, na kateri jo je stresel tak pastir. Očitno je bila potrebna neka inkubacijska doba. Kdo bi vedel. Zdaj jo bom bolj pazila pred temi droti, ker je ona bolj štorasta in se ne pazi.

[Macika]

Zanimivo, mojega je pastir stresel, ko se je vohal s konji in od takrat se kot nor boji konjev...pa ga je streslo tudi še enkrat kasneje, ko konjev sploh na paši ni bilo, pa ga pastirja sploh ni strah 

Čara, jaz bi ti svetovala, da se s psico res intenzivno ukvarjaš (no sej se že zdaj), ker psi res točno pogruntajo pri kom lahko in pri kom ne. Pri nas doma je Taieva lestvica nekako tako, da sem jaz prva, potem je mami, potem on (Tai), za njim pa prideta še ati in brat. In njiju uboga res samo takrat, ko imata kaj užitnega seboj. In tudi prekleto dobro ve, kaj pri meni lahko, kaj pa pri drugih. Je pa res, da če je dlje časa v oskrbi domačih (da sem jaz recimo na morju) me pol prvi dan ko sem z njim poskuša, če bom pustila določeno stvar ali ne. Pa ga prvič prekinem pri nameri, povem NE in je to to. Niti ne poskuša več.
Lovski nagon pa...jaz sem imela  težavo z vsemi uletavajočimi psi, pa sem zadevo precej izboljšala tako, da ga dam na sedi in zahtevam da me gleda, zraven pa hvalim in nagrajujem. Sedaj sva tako daleč, da lahko normalno hodiva, sicer me pri tem ne gleda, ampak se ne ubada več s psi, ki skačejo vanj.

[čara]

Situacija je malo boljša sedaj. Ker je za vikende res moja, moja. To s pravi da imam čez vse sprehode, obrok, trikcanje, krtačenje, pranje tac. Prilagodim druženje s kolegi in vse urniku z Bino. Drugače ne gre, sicer bo totalni razštel, česar pa ne želim niti v sanjah.

Bi pa napredek seveda bil veliko večji, če bi ostali delali tako kot jaz...pa pač ne.

Vsake toliko časa moram znoret, da se jih prime to kar govorim.

[čara]

Vse ostalo se je močno izboljšalo...Samo pokanje ozemljenega pastirja je PANIKA. Enostavno se temu umakneva, grema po drugi poti. Ker ji tako nabije srčnega utripa, da enostavno ni vredno in ni varno. Ker je velika nevarnost, da se izmuzne iz ovratnice, oprsnice, zadušit na zatezni je pa ni smiselno in ne korsitno. Če ni druge, kot mimo ropotajočega pastirja, jo pa nesem nekaj 10M. Tudi tista pot je OK samo kadar ni sezona paše. Čim začnejo je konec. SI pa tudi zapomni kje vse je že bil ozemljen in potem ona tudi tam, kjer še ni dožvela el. udara ne bi šla. S tem, da če počakam ona posluša in ker ne sliši pokanja je OK, da greva tam.

Vmes sem sicer mogla mamo orng skregat, ker mi je paničnega, prestrašenega psa šla pa še kregat in cukat pa neki "poleg", ki sploh ni poleg. Kaj ji je na glavo padlo res ne vem. Od kod ji ta ideja???   Njej se zdi pač neumen strah. No fajn, strah še nikoli ni bil racionalen ampak buzeriranje nekoga, ki se boji še nikoli ni koristilo, kvečjemu škodilo. Zmanjša zaupanje in spoštovanje.

[Nika]

Vi imate neke pašnike ne, se mogoče mal bolj na pastirje spoznaš in me neki zanima, ker js o tem pojma nimam (pa mamo pastirja doma sam je to čist neka znanost  ). A ni vsak pastir ozemljen, je ja treba pri vsakem poskrbet za ozemljitev ker drugače ne dela? Kako to misliš ko praviš, da si zapomni kje je že bil ozemljen - kako zgleda ta ozemljitev na večih krajih, a ni ponavadi samo na enem mestu? Pa a ne pomeni to pokanje, da elektrika nekje ven prebija, kar bi naj pomenilo da je moč pastirja manjša, ker elektrika "uhaja"?

[čara]

Emm bom sicer strokovnjaka vprašala, ko pride iz dopusta. Ampak to, kar jaz razlagam je takole. Žica se dotika direktno tal ali pa trave in potem poka, poka in včasih se pri naših sosedih še celo kaj vžge, ki so pa res mojstri v najslabše možnem napeljanem pastirju pri njih so že iskre letele in se je drevo smodilo. In to si Bina zelo dobro zapomne kje se dogaja. P aje lahko samo 1 dan in se potem popravi. Pa bo zelo nesigurno šla z mano.

Tista ozemljitev od vtičnice do kolov in el. ograje je tako speljana, da ne seka po zemlji, navadno v kakih gumijastih, pastičnih ovojih in se potem napelje na kole. Tsti drot pa bi se naj potem speljal tako, da se ne dotika česa drugega okoli.

[Nika]

Ne rabma strokovnjaka, si nestrokovno čist fajn razložla  Mi je do tu še nekak jasno, sam s pastirjem pa vseen raje ne copram sama.

[Lunette]

''Polaganje'' pastirja iz prve roke. Nekje je aparat pastirja priklopljen na elektriko ali na baterijo. Iz pastirja je ena žica speljana na ozemljitev. To je okoli 1,5 ali 2m (lahko več) zabita železna (skratka prevodna) cev. Druga žica pa je napeljana do ''ograje pastiraja''. Ta žica bi morala bit v optimalnih pogojih visokonapetostna žica (torej konkretno izolirana, da ne prebija). Tok pastirja je enosmeren (kot običajna baterija). Torej elekrtika teče samo iz pastirja po ''ograji''. Strese te pa, ker se preko ozemljitve ''sklene krog'' ko se dotakneš žice (kot da primeš baterijo iz obeh strani, če jo pa na eni te pa ne). Ni šans, da te strese, če imaš resnično neprevodno obutev. Torej če si ''izbereš'', da se tega ogneš te NE strese  Problem pa nastane, ko so te ograje narejene šalabajzasto. Torej, ko so žice in trakovi na blef naviti na kole (ki so po možnosti prevodni- leseni, kovinski) namesto lepo speljani čez plastičen izolator. Ali ko se žica stakne in pade po tleh (najbrž je Čara misnila to). Takrat pa nimaš izbire, ker trese dobršen okoliš. Sploh pa psa, ki tud približno nima elektro izolacije. Ti npr. v pravih gumijastih škornjih težko zaznaš ali pa te sploh ne trese. Kar je seveda res nevarno za kako napačno iskrico in ogenj. 
Torej ozemljitev je ena. Območje tresenja pa je tam, kjer se šalabajzasto postavljena ograja stakne s tlemi. Psica se torej najbrž izogiba teh delov, ker pač prebijajo in sama ne more izbrat, a jo bo streslo al ne (tko kot si lahko izbere al se bo dotikala traka al ne). Pa si izbere da tam pač ne bo hodla. 
Čara sej čist možno, da se ti psica še dolgo boji tistega dela, ker dejansko še trese. Žica (kao popravljena) če ni v plastičnem izolatorju (torej kar nekaj na blef po kolu navita) potem preko kola trese. Sicer z manjšo močjo a še vedno dovolj za psa, ki ima slabo izkušnjo. Probaš lahko tako, da z roko sežeš v mokro travo kako ped stran od kola. Žgečka v intervalih. Itak da brez psice 

Ko smo doma to preizkušali (za kobilo) je blo sicer hecno, ker smo bili poskusni zajčki sami (bravo jaz v japonkah ), si pa res nočem predstavljat, kaj se živali dogaja v glavi, ker trese/pika/pajkla kamor koli stopiš. Kot žerjavica 

[čara]

Kadar se nam žica stakne, kar se tu in tam zgodi zaradi butanja živine (letos imamo atlete, jaz še nisem videla telic in bikca tooolk šprintat in skakat čez pastir, res ne ) in se gre zatem popravit.

Ampak tega pa res nisem vedela, da še tako naokoli trese. Ampak sosedi so pa res nemarni.  Tudi kadar nimajo vklopljen pastir (zdaj so pasli mladička osla in ni blo vklopljeno), si ni upala tam it.
Je prejšnjo sezono mačko stresel pastir. Za cel dan se je skril v eno podrtijo in še dolgo si ni upal potem ven iz njihove hiše. Mislim 3-5kg maček in pastir za govedo :/  Je bila takoj akcija odstranjevanje dvojnega pastirja na strani, ki meji z njimi. Ker ima maček rajon ravno našem travniku. Pa še dober plenilec je!

Tako, da je res še najbolje, da jo nesem tisti čas, če je že sila. Drugače se pač obrnem. Ali pa ji bom nabavila gumi škornje, pa bo!