Jaz pa ne vidim problema z dvema igračama. Pri prinačanju žogic za razgibavanje imam pogost dve, eno prinese, spusi, vržem drugo (mladičku jo včasih tudi prej pokažem). Tudi klasični obedience vodniki se po spuščanju prinosila običajno igrjo s cufo oz drugim predmetom, ne prinosilom.
Za prinašanje v roko naučim prej ločeno trikec v roko in pol sestavim skupaj. S cufami in aporti se igram, spustim , se umaknem nazaj, ali pobegnem, Pes tako skoči proti meni, to potrdim in se spet igram. Iz tega kasneje izpeljavam športno prinašanje. Freesby tudi šteje pod cufe- se pravi se igram in tekam po prinašanaju (rabiš jaws tip freesbya), kasneje po spuščanju. Tudi za hrano menjam spuščanje.
Sicer pa, če učiš aportiranje s klikanjem iz nule s shapingom- se pravi po sistemu leži predmet, približevanje, dotikanje, pobiranje itd, pes itak spušča, ker po vsakem kliku spusti, da pride po nagrado.
Ne glede na to psi ,ki so zelo plenski (in niso izključno naklikani shaping rinašanje) kasnje znajo past v plen toliko,da nočejo jest v povezavi s prinašanjem ali predmeti, ne glede na siceršnjo požrešnost.
Pri takih se obnese ko obvladajo spuščanje vsaj teoretično , delat spusti/zgrabi/igra ponovitve v sek presledkih po nekajkrat zapovrstjo, da jim pride v pogojni refleks (čist v male možgane). Če ne spusti enostavno držiš, ko steber (z ohlapno zadevo v roki, ps alahko pridržiš za ovratnico )in gledaš stran- taka igra ni zanimiva, ko spusti takoj klik in divja igra dalje. Vsak pogrunta, da nima smilsa zavlačevat.