Ciao!
Tudi moja je veliko vohljala zunaj in me vlekla naokrog, nič slišala preden se je začela gonitev. Zdaj smo jo končno preživeli oz. tisto najhuje je mimo, ker ne pusti več in ji je sicer fajn, da jo ovohavajo, ampak čim hočejo kaj več, ne pusti. Tudi mi smo čakali in čakali (stara je bila 13, skor 14 mescev) in tudi jst sm se spraševala, če bom sploh opazila, da se goni, ko pa se je začelo, sem takoj vedela, da je to to. Močno je krvavela, kar naj ne bi bilo tipično za prvo gonitev in krvavitev je trajala polnih štirinajst dni, šele nato so prišli tisti zoprni dnevi, ko sva se umikali in bežali pred snubci, najtežje je bilo pa to, da ona bi in sm ubistvu jst bežala pred snubci in jo vlekla za sabo (pa nisva šle daleč od doma). Tako ni šlo, zato sm jo po nasvetu ene izmed forumašic (se mi zdi, da si mi ti Florinca svetovala to), začela vozit na polja, kjer sva v miru opravile vse potrebno in tudi zlavfala se je lahko, ker ni bilo nobenega psa. Očitno nam je kar dobro uspelo prebroditi ta mesec, morm pa rečt, da se mi je vleklo, kar ni hotlo biti konc. Pa sej ni bilo tako hudo
Aja, glede tega, da če se prvič goni pozno, da naj bi se kasneje samo enkrat letno, sem pa tudi jst že slišala in me zanima ali je dejansko kaj na tem? Meni bi bilo zelo super!!!
pa lp in nč bat, ni tako grozno kot se morda sliši...