Razumem da branite svoj interes in svoj prihodek. Jaz vzrediteljstvo razum kot hobi, kjer zapraviš veliko časa(in denarja). Razlika med delom in hobijem in delom je v tem da pri gremo v službo tudi ko smo slabe volje in podobno. Je pa res da je hobi le za nas in naše bližnje, medtem ko ''hobirati'' za druge pomeni že delo, tako da se strinjam.
Za začetek: Nimam materialnih interesov (le moralne) in nimam prihodkov iz vzreje.
Le resnični ljubitelj je lahko dober in zaupanja vreden vzreditelj. In nakup pri njemu pomeni relativno bolj varno naložbo denarja, kot pa nakup pri preprodajalcu ali pa šteparju čistokrvnih nerodovniških mladičev. Motiv pri zadnjih dveh je denar, denar in samo denar, medtem ko bo vzreditelj-ljubitelj poskušal mladičem najti primerne lastnike in ne bo popuščal pri kriterijih za oddajo, pri ceni pa le v primeru, če bo to resnično v dobrobit mladiča (ZELO primeren lastnik) ali pa v interesu prepoznavnosti njegove psarne (zelo perspektiven mladič + zelo primeren lastnik) in seveda se bo v tem zadnjem primeru zavaroval še z dodatnimi pogoji v pogodbi s kupcem.
Osveščen kupec se zaveda, da je kupnina le kaplja v primerjavi s stroški za vzdrževanje psa ter da "prihranek" pri kupnini ne pomeni vedno tudi prihranka na dolgi rok. Prej obratno. Nakup psa je med drugim tudi dolgoletna finančna obremenitev, začetna kupnina pa neke vrste investicija, zato investirajte svoj denar preudarno in s čim manj tveganja!
Kupci, ki na prvo mesto postavljajo ceno in brskajo po oglasnikih, se vse premalo zavedajo tveganja, ki ga s seboj nosi tak "ugoden" in "poceni" nakup. Ko bodo tak "nakup" pripeljali domov in se bo čez čas izkazalo, da ni zdrav, da ima podedovane pomankljivosti, da karakterno ni tipičen predstavnik pasme, da ni bil pravilno socializiran ter da bodo stroški za odpravo teh pomankljivosti nekajkrat presegli ne le razliko v ceni (oz. "prihranek") ampak kar celotno kupnino, bo žal prepozno! Reklamacij ne upoštevajo, vračilo kupnine ni možno (to jih bo še najmanj prizadelo), kupljenega tudi ne. In ostali bodo sami z bolno kepico, ki bo milo gledala in nemo prosila: prosim, pomagaj mi, sam si ne morem, saj sem odvisen od tebe!!
In kaj jim preostane? Tistim trdosrčnim morda enkraten obisk veterinarja, od katerega se bodo vrnili sami, vsem ostalim pa skrbi, skrbi, skrbi, trpljenje in visoki računi.
To je seveda "tačrn" scenarij. Lahko, da bo vse v redu, mladič zdrav, lastniki pa bodo veselo kazali jezik vsem, ki so jih svarili pred nakupom in naslednjič spet kupili "poceni",... vse dokler se ne bo zalomilo njim, dokler ne bodo sami prišli na vrsto. In potem se bodo kesali, si pulili lase, obtoževali vse po vrsti, ob tem pa pozabljali, da so sami s svojim (morda že prvim) "poceni" nakupom sprožili vse to, sprostili mesto za novega mladiča, za novo kotitev izkoriščane in izčrpane psice!
Ostanimo realni, tudi pri nakupu rodovniškega mladiča gre lahko marsikaj narobe, prav tako so skrbi, lahko je trpljenje in visoki računi. V čem je torej razlika? V tem, da se bo vesten vzreditelj zamislil, nikoli več ponovil take kombinacije, umaknil pse iz vzreje ali pa vam celo ponudil novega mladiča. Slaba tolažba za vas? Morda, toda vseeno boste imeli čisto vest in tolažbo, da ste izjema, ki je imela pač smolo, da pa s tem vseeno niste sprožili verige novih kotitev in "veselih, igrivih in malo nagajivih" mladičkov..
Tistim najbolj glasnim, ki vpijejo, da ne rabijo papirjev pa polagam na srce: ne bodite egoisti, ne "hohštaplerji", če vam je res vseeno za papirje, naj vam vsaj za pse ne bo! Ne le za tistega, ki ga boste odpeljali domov, predvsem za vse tiste, ki bodo zasedli njegovo izpraznjeno mesto! Pojdite raje v zavetišče!
In ker imam ravno slab dan, še ena misel za zaključek: Tudi vsi vzreditelji niso vestni in niso ljubitelji. Žal
Zato upam, da v mojem pisanju ne bodo videli le reklame za rodovniško vzrejo temveč morda tudi opomnik, da temeljito izprašajo svojo vest.