rodovniška vzreja nima nič z nastankom teh pasem, pred 3000 leti kot tvojo pasmo uvršča DNK v evropi namreč papirja niso še poznali , pa se je pasma kljub temu ohranila 
Nastanek pasme, kot je tista na sliki je možen kadar je ljudstvo, ki jo je vzgojilo tako izolirano, da psi v stik z drugimi psi ne prihajajo ali pa takrat, ko ti ljudje zelo pazijo na to kaj parijo med seboj in poznajo prednike svojih psov oziroma njihove lastnosti (= rodovnik) - tistih najboljših, ki se edini vzrejajo - na pamet. Rodovniki psov so se prenašali iz roda v rod kot izročilo. Dokler niso bile narejene analize DNA je bilo splošno sprejeto mnenja, da imajo samojedi (in drugi polarni psi) v sebi veliko volčje krvi (ker so prihajali v stalen kontakt z volkovi in ker naj bi si njihovi lastniki ta križanja tudi želeli). Izkazalo pa se je, da so znali prvotni lastniki pasmo ohranjati povsem čisto več stoletij (menda celo tisočletij). In seveda je veljala zelo stroga selekcija psov, ki so prišli v vzrejo. Dokler ni prišel striček Stalin in jih sistematično iztrebljal in nadomeščal z lajkami. (enak postpek so uporabili v Ameriki, kjer so indijancem pobili njihove konje in jih nadomestili s svojimi, ki za njihove potrebe niso bili uporabni). Pri huskijih je uspel, samojedi pa so se v zelo majhnem številu celo obdržali na najbolj oddaljenih krajih. In se zelo bistveno od tega, kar imamo danes tukaj niti ne razlikujejo . Aja. V tistem delu, kjer so bili samojedi (psi) tako zdesetkani, da se pasme rešiti ni več dali, so si Samojedi (ljudje) vzgojili iz tega, kar jim je ostalo od starih psov in iz od Stalina vsiljenih lajk novo pasmo, ki služi njihovim potrebam.
Podobno so pazili na vzrejo svojih hrtov Arabci - ti so enako ponosno naštevali prednike svojih psov xy generacij daleč, kot so to počeli s predniki svojih konj.
Je pa drugo vprašanje če bi mi kdo bil pripravljhen prodat rodovniškega psa zaradi moje invalidnosti, saj nimam možnosti iti po psa na drugo stran Slovenije ali v tujino niti ne morem in nočem hoditi na rastave
Oslarija. Ne poznam niti enega solidnega vzreditelja psov družne pasme, ki bi ne prodal mladiča invalidu. Celo na dom bi ga dostavil, če bi vedel za okoliščine. Marsikateri bi celo spustil ceno. Malce drugačna pesem bi bila, če bi si želela samojeda ali huskija, tega pa res ne bi mogla dobiti, če ne bi imela nekoga, ki bi skrbel za gibanje, ki ga psi teh pasem potrebujejo.
X pse sem v neki drugi temi prva omenila jaz: ker nerodovniškim psom ne moremo reči niti mešanci niti križanci, pasemski pa tudi niso, ker nimajo znanega izvora (lahko da so potomci prednikov iste pasme, lahko pa tudi niso), se napiše nerodovniški huski na primer kot x husky, kar pomeni pes, podoben huskiju neznanega izvora. Kot to delajo pri vodenju evidenc psov ponekod v tujini.
Veterinarjem se za pasme večinoma res fučka in jih tudi ne poznajo, sploh pa ne njihovih specifičnosti (ne gre samo za bolezni ampak tudi za nekatere parametre, ki se med pasmami razlikujejo)
Hobita? Kul! To bi pa imela!
Hobita? A ma hobit 8 nog?