Solata, lažeš kot pes teče. Napisala si tole:
pa sta morda v sorodu...pri rodovniški vzreji je pa to celo dobo in zaželjeno 
...aja, sem pozabila, tisto je skrbno načrtovano, a ne....celo pri upsu
Niti na nevednost se ne moreš zgovarjati. razlika je med: prepovedano oziroma dovoljeno v izjemnih primerih (in to res izjemni primeri), med dovoljeno in zaželjeno.
Od česa je to odvisno? Pri nas ne boš dobil dovoljenja za načrtno parjenje v najožjem sorodsvu, bodo pa priznali tako leglo, če se zgodi nesreča (a morata tudi v tem primeru oba starša biti ustrezna za vzrejo, nesreča mora biti prijavljena takoj po parjenju, pa prav zagotovo se taki upsi ne smejo ponavljati).
Ponekod v tujini nimajo nobenih omejitev kar se tiče parjenja v sorodstvu ali pa veliko bolj mile kot pri nas. Kar ni dobro. ker je parjenje v sorodstvu priročna bližnjica kako v kratkem času priti do zelo dobrih potomcev, a dolgoročno, tokom več generacij pripelje v slepo ulico. To se najlepše vidi v tistih državah, kjer so meje zaprte zaradi karantene in je dotok novih psov majhen (najlepši primer je Anglija).
In ja, velika razlika je med načrtovanim parjenjem v sorodstvu, kjer zelo dobro poznaš lastnosti živali ki jih pariš med seboj zaradi točno določenih lastnosti, ki bi jih rad pri potomcih utrdil in tudi veš katerih kombinacij se moraš izogniti, da ne bi utrdil nezaželenih lastnosti (ali celo bolezni), pa veš, da v naslednji generaciji boš moral pa nerediti outcross.......
Ko si že dala za primer zlatkote....ja pri nas so ful v žlahti med seboj. To ne pomeni, da so produkt parjenja v sorodstvu ampak to, da nekdo uvozi solidnega samca, ki z našimi ni v žlahti potem se pa par let pari večino samic z njim, njihove potomce pa parijo spet z naslednjim uvoženim plemenjakom. Tako so praktično vsi zlatkoti iz naše vzreje med seboj v žlahti. (oziroma je tako bilo pred leti, ko sem tej pasmi še sledila. Dopuščam možnost, da je zdaj bolje) Za rodovniške poiščeš uvoženega plemenjaka, pri nerodovniških pa....pariš s polbrati in polsestrami več generacij ne da bi se tega sploh zavedal. Ampak česar ne vidiš tega tudi ni, anede.
PS: če povem, da inbreeding sam po sebi ni škodljiv ne pomeni, da ga zagovarjam. Menim da je prav, da ni dovoljen. Ker je čist preveč komot bližnjica in dolgoročno škodljiv, če ni zelo omejen. Prav je, da je tudi za parjenje v širšem sorodstvu treba dobiti dovoljenje za vsak primer posebej.