Tema: Preprodajalci in njihove marketinške poteze!

[Sleepy]

Bo kdo spet rekel da bi jaz prišraufala kupce in da imam marketinško potezo ...ampak ČE bi kupec MORAL dokazat izvor psa (torej mladič čipiran že od mame - nič posebnega, ker bi tako po zakonu moral bit, a ne) ali pa plačat neko klavzulo na psa neznanega izvora. Če bi se zadeva dosti hitro razvedela bi Kupec tudi pri šteparju zahteval psa s čipom (ker je itak vključen v ceno in osnovno oskrbo pred odhodom v nov dom). Hitro bi lahko na podlagi tega vzpostavili bazo sledljivosti (kdo je mati in kdo jo prevečkrat pari). Hja seveda bi se potem našlo še nekaj norcev ki bi potem psa pač ne peljali sploh do veta. Pa rečmo, da če bi se inšpektorji večkrat s čitalcem sprehodli po okolici, da bi se tudi to dal omejit. Povsem izkoreninit slab odnos do psov pa mislim, da vsaj še jaz ne bom učakala.

Bom jst, še enkrat. Tako bi sicer bilo najlažje, k sreči pa taki predlogi nimajo in upam da tudi nikoli ne bodo imeli realne osnove, da bi v praksi zaživeli. Žal pa verjamem, da bi vurs na to uho celo znal kaj slišat. Me zanima pa koliko bi vas skočilo v luft, če bi morali lastniki nesteriliziranih in nekastriranih živali plačat neko takso.

kljub prepričanju nekaterih uporabnic tule, noben papir na tem ljubem svetu ne definira IQ lastnika, kreten si lahk z njim ali brez; navsezadnje kaj je to drugačnega, kot tetoviranja psa pod narkozo, ali pa zapiranje psov v avtomobilu v največji vročini med razstavami, ali kupirani psi na evopski  pri nas ?
čeravno je v tem oglasu očitno človek namenoma želel izpasti debil, mal dvomim da lahko normalna oseba tole izjavi

in btw; ga je katera poklicala in opozorila da se tako z psi ne dela ? glede na to da vas očitno tako možno vodi ljubezen do psov?

Videt je, kot da je prepričanje trdno zakoreninjeno...

[Sleepy]

Eh o vursu in njihovem početju raje ne bi, čeprav načeloma posploševanja ne maram, mam pa vseeno kar nekaj tehtnih argumentov, da se mi tokrat tako početje ne zdi ravno preveč krivično. Vurs ščiti predvsem potrošnike.

Na splošno v tej temi opažam vsaj dva paradoksa: prvi je ta, da tisti, ki v sosednjih temah očitajo nam, ki zagovarjamo psom prijazno šolanje, pri katerem pes dela zato ker hoče in ne zato ker mora ali celo zato ker se boji,  da počlovečujemo pse. Hkrati pa sami kadarkoli nanese beseda na vzrejo začno primerjati in celo enačiti vzrejo psov z razmnoževanjem ljudi. In drugi paradoks: prav tisti, ki imajo največ za povedat proti selektivni vzreji in s tem nasprotujejo pasemski vzreji si ne izbirajo psov, ki so plod naključja, torej mešancev, ampak si izbirajo pasemske ali kao pasemske pse.

Ma ne vem, no. Pišem lahko samo zase, in jaz apriori proti selektivni reji nisem. Sem celo "priznala" da sem takoj med prvimi proti raznim BSL predpisom. Ampak to še ne pomeni, da mi ni jasno, da danes ne rabimo pasem zaradi njihovih nagonov, ampak zato, ker so nam všeč. Tako kot recimo ne jem mesa, pa nisem za prepoved reje živali za hrano. Nenazadnje je kupček mojih živali mesojed. Sem pa zato, da imajo dostojno življenje do takrat, ko postanejo hrana. Sem torej proti intenzivni reji. Enako nisem apriori proti vzreji psov, sem pa proti intenzivni vzreji, če uporabim isti termin. Pri tem je razlika. In pričakujem enako oskrbo za rodovniške kot nerodovniške živali, pa naj bodo sproducirani načrtno, selektivno al pa ponesreči. Kupit psa zaenkrat sicer ne bom šla, pa to torej ne pomeni, da sem v celoti "proti", pa tudi ne, da si ne bom izbrala takega, ki mi je všeč. 
Zagovarjam psom prijazno šolanje, pri čemer pes dela zato, ker hoče in ker je za to nagrajen in tega ne vidim kot počlovečenje. Mojim živalim je dovoljeno it na postlo in sedet na stolih, z mize pa ne smejo jest, pa krožnikov jim tudi ne dam za polizat.
Ne vem no, meni se zdi, da obstajajo neke meje v okviru katerih je neko dejavnost še mogoče razumet kot vsaj do neke meje psom prijazno (ali pa vsaj kot sprejemljiv kompromis med željami človekami in dobrobitjo psa), ko pa grejo čez to mejo, gre pa za izkoriščanje živali zaradi izkoriščanja samega in to v korist izključno človeku. Proti temu sem pa vedno.

[Davor]

Zdaj se pa res sprašujem, kam je šla vsa zdrava pamet

dokaj enostavno

[maja01]

Ne, mislim da se ne. Za začetek - jaz tudi najprej vprašam koliko bo storitev stala, včasih celo več veterinarjev, odvisno od zahtevnosti storitve. Da cena nekomu ni po okusu je meni tako - ena taka povšalna in neprimerna opazka, zaradi katere recimo jaz takega veterinarja ne bi nikomur nikoli priporočila. Mnogi namreč storitve ne morejo plačati, ker nimajo kje vzeti. In ne teoretiziram, pišem iz prakse, ker se srečujem tudi s takimi primeri. Se pa bolj redko s primeri, ko bi šli veterinarji zelo na roko takim lastnikom (razen morda s plačilom na obroke, kar pa cene storitve seveda ne zniža).

Zal je povprecen profil slovenskega lastnika psa res tak kot ga je opisala Lojze (pri mackah je se vecja stala, itak). Vsaj malo ven iz vecjih mest. 
Ne govorimo o tistih, ki ne morejo (in ja, veterinarji, vsaj tisti, ki jih poznam jaz, velikokrat kaj naredijo pro bono, ali za ceno, ki zgolj pokrije stroske), ampak o tistih, ki imajo psa na ketni. In takih ni malo ...

Naslednje, kar bi me recimo zanimalo je, če na faksu ali pri Butinarju tudi delijo tako mnenje (ne vem sicer kje delaš).

Ne, ker taki lastniki do tja ne pridejo. Do Butinarja v Postojno prav gotovo ne, do faksa morda se kdaj kaksen zaide.

[Sleepy]

Ej jaz res ne vem s kakšnimi skrbniki imaste opravka, ampak tisti, s katerimi ga imam jaz, so za svojo žival pripravljeni kaj nardit, zato tudi prosijo za nasvet in ne, se ne morem strinjat (in se zelo ne), da je tak profil povprečnega lastnika kot ga opisuje Lojze. Jaz bi celo rekla, da običajni veterinarji pogosto povprečnim lastnikom spulijo precej denarja za reči, ki bi jih povprečen lastnik lahko porihtal sam, pa tega ne ve. Se sicer strinjam, da je malo ven iz mest stanje slabše, se pa izboljšuje tudi tam. Včasih sem bila veliko več na vetirini kot danes, pa so bili primeri o kakršnih piše Lojze, precej redki. Tudi posredne info niso nič drugačne. Se mi je pa že zgodilo, da ure prepričevanj niso pomagale, da bi pes dobil še eno mnenje. Pa ne samo zaradi visokih stroškov (sej ni, da je daleč, ampak če si na obali zna komu že logistika predstavljat problem), pač pa zaradi problema v celoti in dejstva, da je "navaden" veterinar rekel, da se ne da nič nardit ali pa da so možnosti minimalne.
Me veseli, da kakšen veterinar nardi kako reč pro bono, jaz jih žal ne poznam. Če mi prišepneš kdo je tak, se pa z veseljem nanj obrnem ob kakšni naslednji taki situaciji (no, sej kandidate mam sicer že zdej v čakalni vrsti ) 

Ne, ker taki lastniki do tja ne pridejo. Do Butinarja v Postojno prav gotovo ne, do faksa morda se kdaj kaksen zaide.

Zanimivo in ne presenetljivo. Ne vem no, pol bi morali bit obe kliniki skoz prazni, pa nekako nista. Sicer tukaj vidim jaz drug problem in sicer da veti "splošne medicine" mislijo, da so vse od kirurgov do zobarjev in oftalmologov in prihaja do kratkega stika tudi zaradi tega (bila večkrat zraven, ko je bila evtanazija predstavljena kot edina racionalna opcija) ampak ok, tole najbrž ne sodi v to temo. Vseeno pa res ne vem zakaj najdete tolko razlogov za v nič dajat povprečnega lastnika psa. Jaz jih res ne (še toliko bolj odkar sem ekstremno daleč od izrazitega negativizma) in ja, grejo tudi na faks in v Postojno. Ločim pa med povprečnim in idealnim skrbnikom.

[Sleepy]

Anci bom tkole vprašala, pa mogoče kar Lojzeta al pa vseeno kar obe z maja01:

- koliko evtanazij izvedete dnevno in za kakšne diagnoze;
- koliko strank (psov) obravnavate dnevno;
- kolko za prvi pregled in kolko za kontrolni.

[Lojze]

Evtanazije se izvajajo samo za opravičljive razloge.Se točno ve za kakšne.Je pa želja z strani lastnikov veliko več kot opravičljivih razlogov.Cenik,ki se ga pa pri nas držimo je minimalni cenik Veterinarske zbornice za leto 2012.Kontrolnega pregleda se pa nikoli ne računa.

[Davor]

Zal je povprecen profil slovenskega lastnika

pri nas je trenutno registriranih 204. 000 psov, na podlagi točno kakšne študije ti je uspelo sprofilirati povprečnega lastnika le teh ?

verjeti in vedeti sta dve različni stvari, nekaj kar marsikatera tule ne loči

[jst]

Ampak sledljivost je za enkrat še vedno samo pri rodovniških
Pa obrni kakor hočeš pasme oz. boje rečeno selekcionirane značilnosti so še kako koristne psom. Skrajno nekoristne bi bile seveda za divježivečo žival kot je volk (prednik psa). Zaradi teh selekcij nebi preživeli v naravi kot vrsta. Psi ČE nebi bili selekcionirani v pasme z značilnostmi se prav tako nebi znašli v našem okolju (če vzameš dejstvo da za Psa Je Naravno okolje Človeška družba). Polarci se nebi znašli v svojem okolju nastanka, če nebi imeli specifičnih značilnosti. Prav tako se nebi znašli labradorci brez specifik ki jih imajo. No niti nebi nastali 

Joj, kakšni "argumenti" ... 

[Lanabela]

Lojze in Maja težko dasta realno sliko, ker vidita samo lastnike, ki žival k njim pripeljejo. Jaz pa vidim precej takšnih, ki veterinarja vidijo samo takrat, ko je akcija cepljenja. In mogoče še potem na koncu, ko veterinar psa ne cepi več in naroči, naj ga pripeljejo na evtanazijo. Če gre za mlajše pse je mogoče kakšnega lastnika še moč prepričati, da je treba recimo zdravit vneta ušesa še s čim drugim kot pogretim oljem in da se vnete oči, ki se gnojijo že več tednov ne bodo pozdravile s kamilicami. Pri starejših je pa kriza. S skrajnimi napori prepričaš lastnika psice s tumorjem na seskih da mora zadeva nujno ven, pa mu vaški veterinar reče, da se ne splača. Ker je prestara ali ker bi itak ponovno zrasel. Stari psi gredo na evtanazijo zaradi zagnojenih lipomov, ki bi jih takrat, ko so začeli povzročati probleme brez najmanjšega problema in brez ne vem kakšnih stroškov odstranili. Oh, pred tremi leti je bila na vasi taka epidemija bolh, da je bilo pol psov zguljenih in s hot spoti. Sem se namučila da sem pripravila eno izmed lastnic, da je šla po ampule za vse skupaj. Pa to sploh niso tisti najslabši lastniki in s psi tako drugače niti ne delajo slabo. O mačkih sploh ne bi igubljala besed.

[Lunette]

Joj, kakšni "argumenti" ... 

Čist realni. Si predstavljaš kako ''zaželjeni'' so bili psi ki NISO smeli ovc ščipat pa so jih. Ali psi ki bi naj prinesli neprežvečeno divjad (mehek ugriz) pa je prišla (če sploh) v poslinjeni obliki. Ali pa kako bi eskimi veselo gledali psa ki ni sposoben sam poiskat hrano in nima voljo do vleke/teka.
No še kako jim je bilo koristno za preživetje da so imeli točno določeno lastnost. Se mi zdi da ni bilo dosti kavč psov.
Pa iskreno so določene lastnosti danes še vedno zelo odoločujoče za dobrobit psa. Tvoj praviš da ima nagona na ful...pri tebi se ima super, kljub temu da je kavčar...ampak kaj pa če nebi bil pri tebi? Bi se s svojimi nagoni imel lepo, če bi bili njegovim ljudem še kako napoti? Oz. zakaj točno je posvojenček? Domnevan da ni bil ravno ''zaželjena roba'' dokler ni prišel do zavetišča oz. vas.

[maja01]

Sleepy, jaz ti na tvoja vprasanja ne morem odgovorit, ker ne delam v ambulanti kjer bi obravnavali pse in macke. Dela pa moj dragi v mesani praksi in mi je torej situacija vseeno pozanana. Ne vem koliko psov dnevno imajo med pacienti (vsekakor pa 10+), o evtanazijah na dnevni bazi se tezko govori, ker je odvisno od dneva (in situacije so podobne na vseh veterinah, ki jih jaz poznam). Vcasih ni nic, vcasih jih je pa zal vec v enem dnevu. Uspavajo samo zivali za katere je to edina oz. najboljsa odlocitev, ne kar tako "malo po cez".
Cene za klinicni pregled so take kot jih predpisuje VZ, kontrolnega se naceloma ne racuna.

In med temi, ki do veterinarja pridejo, seveda niso sami taki, ki najprej vprasajo za stroske, dosti njih je super in so zival tudi pripravljeni peljat naprej. Je pa ogormno takih, ki pripeljejo zival, ko je res ze napol mrtva in takih, ki ne razumejo, da ena tableta ne resi vsega in jim je skoda denarja za zival. Potem je pa zal se cel kup tistih, ki pripeljejo le na obvezno redno cepljenje proti steklini in se jih se tam (pred celo vasjo) komaj preprica, da bi psu vsaj kaj proti bolham dali.
Macki pa itak ...

Razlika med katero koli ljubljansko kliniko ali katero od klinik, ki so malo bolj specializirane in tisto izven mesta, je pa velika. Mislim v profilu lastnikov. V drugo pride vse sorte ljudi, "pacienti" so na dnevnem redu. Na faxu (in podobnih klinikah) se tudi najdejo taki, ki ti direkt povejo, da je skoda denarja, da ne mislijo zdravit, da ce se po eni apliakciji ne popravi, bodo "fentali" zival, ampak takih je malo. Ne vem, ce zapretiravam maks. en tedensko ...

[Sleepy]

Hja jaz tele zadnje poste razumem kot potrditev hipoteze, da gre za pretiravanje v negativno smer, ko se piše o (škrtem) povprečnem lastniku psa. V bistvu ni niti ene same cifre, ki bi govorila v prid trditvi, da se recimo "hudičevo motim", in da je odgovor velike večine povprečnih lastnikov, če cena storitve ni po njihovem okusu, da naj se psa uspava.  (btw. tudi moje živali takorekoč ne vidijo veterinarja, razen ob obveznem cepljenju.) Ko je treba kakšno reč konkretizirat, je videt precej drugače, a ne? Največji približek konkretizaciji je, da se evtanazije opravlja iz opravićljivih razlogov. Jasno. Pa tudi storitve, "ki ne bi bile po okusu lastniku" najbrž niso tiste, ki zahtevajo samo zdravljenje z antibiotikom al kako?

Protiutež lastnikom, ki jih opisuje Lanabela, so tisti, ki svoje psa sprehajajo v hladilnih plaščkih poleti in puloverčkih, ki se barvno ujemajo s povodcem pozimi, pa ki imajo zbirko ovratnic in oprsnic s svarovski kristalčki, pa ki kličejo veterinarja vsakič, ko živali kakšna dlaka postrani stoji, pa ki... Vmes je pa še veliko drugih, povsem skrbnih.

Po velikosti "moj vzorec" res ni tako velik kot od nekoga, ki dela v ambulanti, je pa zato po vsebini veliko bolj raznolik. Kot že rečeno večkrat sprašujem za cene vet. storitev in to po različnih koncih Slovenije. O cenah, in še bolj tistih minimalnih VZ lahko tudi marsikakšno rečemo. Recimo, ko rabi maček storitev, ki sicer je ortopedska, pa mislim da ne sodi med zahtevnejše. Pa se cene, verjetno tiste minimalne priporočene, gibljejo okoli 250 € (+/- 20 €). Nazadnje je opravljena za višino stroškov, skupaj s kastracijo, kar nanese 50 €. Hm... Sej razumem, da je treba nekaj tudi zaslužit, in da se samo za stroške ne da delat, ampak ne pljuvat po lastnikih, da so zanič (in se skrivat za kao priporočeno minimalno ceno VZ), če ne zmorejo 250 € za operacijo, ki bi se jo očitno dalo izvesti za bistveno nižjo ceno. Kakšno bi tudi lahko rekli o ceni s/k mačk...

Odgovornega al pa dobrega al pa predanega skrbnika pač ne zagotavlja pedigree živali ali debelina denarnice lastnika, ampak odnos do njih. Pedigree ima s tem še manj kot nič. Marsikdo s primernim odnosom ima pretanko denarnico, in marsikomu s (pre)debelo ne bi zaupala niti bolhe.
Zaenkrat torej kaže, da se ne motim.

[Davor]

a ni že malo čas da nehamo z neumnostmi ?
 
"Evtanazija ali brezbolna usmrtitev je mišljena kot dejanje milosti, ko živali zaradi različnih razlogov več ne moremo pomagati in ji njena bolezen ali poškodba povzroča trpljenje. Nikakor pa evtanazija ni dovoljena za živali, ki ne trpijo in torej ni način, kako se znebiti nezaželjenih živali, ne glede na njihovo starost. Starost namreč ni bolezen in sama po sebi ne povzroča trpljenja. Takšno evtanazijo prepoveduje tudi Zakon o zaščiti živali in se smatra kot mučenje živali."

Torej če vet usmrti žival , za katero je še vedno izhod to ni stvar "povprečnega" lastnika ,ampak kar direktno kršenje zakonodaje, pravtako je vsak lastnik dolžan za svojo žival poskrbeti;če pa smatrate da določen folk nosi pse  evtanazirati k določenim veterinarjem, pa bodite konkretni ker je to predmet prijave

Pove pa seveda marsikaj kako določeni profilirajo  lastnike nerodovniških psov ali mešancev, očitno je povprečen lastnik psov v sloveniji (torej večina od tistih 200k) mučitelj živali, ergo kupite rodovnik saj vas bo papir naredil za odgovornega lastnika

dajte no vklopiti razum in ne tipkati vsako dogmo ki vam pade na glavo

[Lanabela]

Ja, in kdo prevzame stroške zdravljenja za žival, ki se ji sicer še mogoče da pomagati, pa lastnik nima denarja ali storitve noče plačati? Obešat se na veterinarje je malce grdo, bi rekla. Če nekdo naredi kaj zastonj bi morali biti hvaležni, ne pa da pričakujete podobne usluge od vseh. Navsezadnje, v dragi vam Ameriki... Če imaš smolo in rabiš nujno veterinarsko pomoč na urgentni vet. kliniki....ne bodo pipnili tvojega cucka dokler jim ne boš plačal pavšala V NAREJ. Pa če crkne pač crkne. Cene pa tam za malce zahtevnejše posege niso cca 250€ ampak hitro nanesejo nekaj tisočakov.

[Davor]

prav hecno, ko zmanjka argumentov rukneš ven kakšno ZDA, zakaj pa ne kakšnega Kazahstana ? živiš v Sloveniji, dajmo se osredotočit na razmere in zakonodajo kjer vladajo pri nas in si ne delaj potuhe z slabšim

in ja naši veterinarji z njihovimi oderuškimi cenami se mi prav smilijo, zato pa jih je kot gob po dežju...ponavadi če nek ne plača računa  storitev (vet so privatniki kot vsi ostali)
 se ga pač terja in kdor ne more za psa več skrbeti itako ni primeren lastnik; tle ni čisto nič spornega

je zgolj še en faliran poskusu spostaviti rodovnik, kot zagotovitev odgovornega lastništva psa leš če da jurja za psa bo ziher za njega tudi primerno skrbel in ga ne izrabljal, ker pač na krtnah so zgolj nerodvniški psi, saj tako mi je soseda rekla, povprečen lastnik psa pa je itako mučitelj živali
 
čisto navadna neumnost, na drugi strani pa vsaj takšna skrajnost večino ljudi odvrne od te propagande

[Lanabela]

Kakor koli se zvijaš in kakorkoli obračaš, je rodovniškim psom v povprečju precej bolje kot njihovim nerodovniškim kolegom. Rodovniška legla so skoraj vedno načrtovana, vzreditelji se na leglo pripravijo in leglo je zaželjenio. Mladiči imajo boljši štart že pred skotitvijo, saj se za brejo psico primerno skrbi. Zahteve, ki jih postavljajo pred svoje vzreditelje pasemski klubi se sicer razlikujejo, a so že v osnovi večje od zakonsko predpisanega minimuma. Leglo si vsaj dakrat ogleda tudi vzrejni referent. Mladiči so vsaj v osnovi pravilno negovani, tako da nimajo težav zaradi slabe prehrane ali pomanjkljive veterinarske preventive. Poleg tega imajo precej večjo verjetnost, da pridejo k primernim lastnikom. Prvič kupci rodovniških vaj malo premislijo kaj si želijo in drugič tudi vzreditelji, ki svojo pasmo in njene potrebe poznajo, znajo usmeriti kupca k drugi pasmi, če za to ni primeren. In tretjič, če mladič vseeno pride v napačne roke, je velika verjetnost, da ga bo vzreditelj vzel nazaj.
Seveda imamo tudi pri nerodovniških vzreditelje, ki poskrbijo za brejo psico in mladiče več kot zgledno - a roko na srce, so redki.

Kar pa se tiče požrtnih veterinarjev - praviš, da jih je kot listja in trave, kar pomeni, da imaš veliko možnost izbire, med njimi pa je dovolj konkurence.

[Sleepy]

Meni Amerika ni ravno ljuba. Nisem nek zagovornik neo kapitalizma in ne, jaz tudi ne sočustvujem z ubogimi veterinarji. Btw. v Ameriki crkne tudi človek, če nima denarja za dohtarja, kaže da tudi mi nismo več daleč.

Poškodovano žival, ki ji poškodba povzroča trpljenje, je dovoljeno uspavat. Ni pa nujno žival operirat, če nimaš denarja, pa ji lahko lajšaš življenje drugače, npr. z zdravili. Pa med 50 € za dva posega (od katerih je tržna cena za enega tam nekje ravno okoli 50 €) in 250 € za enega,  bi rekla, da je še veliko maneverskega prostora. Je zelo odvisno ne samo od klinike pač pa tudi od veterinarja. Se mi je žal tudi zgodilo, da so me vprašali kako plačam z gotovino ali kartico, pa ni šlo za mojo oz. lastniško žival, recimo. Pač, enim je solidarnost in družbena odgovornost bližje, drugi pa še slišali niso zanju.

No, pa dejmo še kakšen drug primer za vzbujanje sočutja do veterinarjev, bistveno cenejši. Pred leti sem pogledala kaj piše na računu, ker sem šla samo po aplikacijo zdravila (konkretno injekcijo enroxila). Cena komplet storitve - malo več kot 6 €. Cena zdravil malo več kot 50 centov, ostalo, dobrih 5,5 € pa je bila aplikacija zdravila, torej špik, ki ga znam izvest tudi sama, zastojn in brez veterinarskega faksa, zato ne rabim zgodbice o več letih študija. Ta del je bil zaračunan že pri pregledu in postavljanju diagnoze. Aja, no, da ne pozabim še odštet stroškov inzulinke in igle.
Ali pa - običajna cena flaše hartmannove raztopine je bila pri vetu  (ne na obali) 9 ojrov, v lekarni pa nekaj malega čez 2. Ta trenutek je MP cena 2. steklenice (brez seta za infuzijo in kanile torej) po ceniku Gmajnic 11 € (4 cente manj). Cena na debelo pa je 1,78 €.
Da o stroških pri sterilizaciji niti ne govorimo. Moji dragi ex prijateljici se je enkrat zareklo (verjetno ji za to do konca življenja ne neha bit žal  ) kolikšni so stroški za sterilizacijo mačke....

Med korektno in oderuško ceno je bistvena razlika. Osebno sem zelo hvaležna za vsak popust za katerokoli žival in to zelo cenim. Pa niso vsi popusti tako visoki, da cena pokrije samo stroške. Ampak to še ne pomeni, da mi zato ne sme bit jasno, da so nekatere cene naravnost oderuške (recimo 100 € za sterilizacijo mačke) in da razumem, da kdo takih oderuških cen ne zmore, pa je sicer predan skrbnik svoje živali in mu zanjo ni vseeno. In mi je tudi jasno, da posamezni veterinarji kdaj pa kdaj pogledajo skozi prste, ko pišejo račun tudi za lastniške živali. Ampak gledano in general cen ne bi štela med "pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo" in nezmožnost plačevanja teh cen, za neodgovorno lastništvo.

[Lanabela]

Kot že rečeno - izbira med veterinarji je velika. Je pa potrebno v ceno poleg materiala šteti vse: od plač zaposlenim do najemnin in stroškov z opremo, elektriko, ogrevanjem....

[Sleepy]

Kakor koli se zvijaš in kakorkoli obračaš, je rodovniškim psom v povprečju precej bolje kot njihovim nerodovniškim kolegom. Rodovniška legla so skoraj vedno načrtovana, vzreditelji se na leglo pripravijo in leglo je zaželjenio. Mladiči imajo boljši štart že pred skotitvijo, saj se za brejo psico primerno skrbi. Zahteve, ki jih postavljajo pred svoje vzreditelje pasemski klubi se sicer razlikujejo, a so že v osnovi večje od zakonsko predpisanega minimuma. Leglo si vsaj dakrat ogleda tudi vzrejni referent. Mladiči so vsaj v osnovi pravilno negovani, tako da nimajo težav zaradi slabe prehrane ali pomanjkljive veterinarske preventive. Poleg tega imajo precej večjo verjetnost, da pridejo k primernim lastnikom. Prvič kupci rodovniških vaj malo premislijo kaj si želijo in drugič tudi vzreditelji, ki svojo pasmo in njene potrebe poznajo, znajo usmeriti kupca k drugi pasmi, če za to ni primeren. In tretjič, če mladič vseeno pride v napačne roke, je velika verjetnost, da ga bo vzreditelj vzel nazaj.
Seveda imamo tudi pri nerodovniških vzreditelje, ki poskrbijo za brejo psico in mladiče več kot zgledno - a roko na srce, so redki.

Ne vidim razloga, zakaj ne bi podobne zahteve izpolnjevali rejci nerodovniških psov, ne vidim razloga, zakaj podobnih reči kupci ne bi zahtevali od njihovih prodajalcev. Če so redki, ne vidim razloga, da jih ne bi bilo več. Ne vem zakaj bi bilo treba bodoče skrbnike odvračat od odločitve za nerodovniško žival, ko pa se jim lahko priporoči kaj naj zahtevajo od skrbnika živali/legla (brez pretiravanj v smer testov na eksotične bolezni). V postopku pridobitve psa ni nobene razlike al gre za rodovniškega al za nerodovniškega. Se mi zdi, da je v tem point, v katerem se razlikujemo v vidikih.

[Sleepy]

Kot že rečeno - izbira med veterinarji je velika. Je pa potrebno v ceno poleg materiala šteti vse: od plač zaposlenim do najemnin in stroškov z opremo, elektriko, ogrevanjem....

Eh ne, dokler se vsi skrivajo za "minimalni cenikom VZ" ni prav velika in ja, seveda je potrebno vštet še vso amortizacijo in plačo tistega, ki je storitev opravil in ne še 5 veterinarjev zraven (temu pravim korektna cena) in trust mi, ne znese 10, 20 ali več kratnika osnovnih stroškov. Še zlasti če si flašo Hartmannove odneseš domov 

[Davor]

Kakor koli se zvijaš in kakorkoli obračaš, je rodovniškim psom v povprečju precej bolje kot njihovim nerodovniškim kolegom. Rodovniška legla so skoraj vedno načrtovana, vzreditelji se na leglo pripravijo in leglo je zaželjenio. Mladiči imajo boljši štart že pred skotitvijo, saj se za brejo psico primerno skrbi. Zahteve, ki jih postavljajo pred svoje vzreditelje pasemski klubi se sicer razlikujejo, a so že v osnovi večje od zakonsko predpisanega minimuma. Leglo si vsaj dakrat ogleda tudi vzrejni referent. Mladiči so vsaj v osnovi pravilno negovani, tako da nimajo težav zaradi slabe prehrane ali pomanjkljive veterinarske preventive. Poleg tega imajo precej večjo verjetnost, da pridejo k primernim lastnikom. Prvič kupci rodovniških vaj malo premislijo kaj si želijo in drugič tudi vzreditelji, ki svojo pasmo in njene potrebe poznajo, znajo usmeriti kupca k drugi pasmi, če za to ni primeren. In tretjič, če mladič vseeno pride v napačne roke, je velika verjetnost, da ga bo vzreditelj vzel nazaj. 

huh ? le malo od zgoraj naštetega pogujuje rodovnik, ocena temelji zgolj na tvojih osebnih domnevah da so kupci rodovniških psov bolj odgovorni lastniki slednjih in je za legla primerno poskrbljeno  (kar še enkrat ni stvar rodovnika ampak zakonodaje); za to pa nimaš nobenega dejanskega dokaza, sploh ker izhajaš iz idealnega vzreditelja, kar pa kot vsi vemo in same priznavate ni ravno pravilo v kinologiji

[Lanabela]

Ne vidim razloga, zakaj ne bi podobne zahteve izpolnjevali rejci nerodovniških psov, ne vidim razloga, zakaj podobnih reči kupci ne bi zahtevali od njihovih prodajalcev

Jaz tudi ne. Razen mogoče tega, da bi jih potem ne mogli štancat po 200€, razen če bi šli v zelo konkretni minus. Kupci pa tudi ne bodo zahtevali ničesar, kar bi zvišalo ceno. Ker so kratkovidni: vidijo konkreten denar, ki ga dajo za mladiča, ne vidijo pa prihranka, ki ga prinese pravilna oskrba še od psice naprej. Daj, povej konkretno...v kakšnem stanju so mladiči, ko jih dobite v azil in koliko izmed njih je vsaj počipiranih če že ne rodovniških?

Davor: za rodovniška legla mora biti poskrbljeno vsaj toliko, da se izpolni zahteve pasemskih klubov (ki so različne, a so vedno višje od zakonsko dopustnega minimuma). Medtem, ko ni prav nobene prisile, ki bi pripravila rejce nerodovniških do tega, da upoštevajo vsaj zakonski minimum (ki je porazno nizek) imajo rejci rodovniških vsaj dva povsem konkretna obiska na domu.

[Sleepy]

Jaz tudi ne. Razen mogoče tega, da bi jih potem ne mogli štancat

Pol bi bila mission accomplished. Cena in plus al minus pri tem mene ne zanima dosti, važno, da je za pse spodobno poskrbljeno, pa al so s papirji al brez.

Daj, povej konkretno...v kakšnem stanju so mladiči, ko jih dobite v azil in koliko izmed njih je vsaj počipiranih če že ne rodovniških?

Odvisno. Mladiči običajno niso v tako slabem stanju kot bi človek mogoče pričakoval. Čipirani jasno niso, so pa pogosto mlajši od treh mesecev al pa ravno tam nekje. Res da je bilo v zadnjem letu kar nekaj dudarskih legel, mislim da tri, bi pa težko verjela, da so bila načrtno sproducirana za prodajo. V res slabem stanju se spomnim enega od kakšni dve al tri leta nazaj, ki je bilo najdeno kao na smetišču, pa se je kasneje s precejšnjo verjetnostjo izkazalo, da je šlo res za načrto reprodukcijo z namenom prodaje, pa se je zataknilo že prej. Če že, se pol to zgodi žal pri bulčkih. Mladiča se rodovniškega res ne spomnim nobenega. No, so ble pa tri neoznačene vzrediteljski, kao škotske bradice. (kam pašejo je bilo slučajno ugotovljeno kasneje)
Odraslih rodovniških je pa bilo nekaj, najmanj dva (teh dveh se spomnim iz glave, lahko, da je bil še kakšen) recimo oddana v zavetišče, se mi zdi, da je rodovniški tudi Čip od takode, nisem pa zdejle čisto ziher, Gostje v zavetišču pa so tudi rodovniški. 1 zlatko recimo bi bil večkrat reden gost, če ne bi vedli kam paše (ga ni več), drug bi bil, pa komaj hodi, če ne bi imel za vratom obešene telefonske, 1 predebel zlatko, star, zelo zanemarjen recimo je bil nekaj dni v zavetišču predno mi je ratalo prit do lastnikov, isti dan, ko so ga prevzeli v zavetišču je bil ponoči spet najden ležeč sredi ceste, enega zlatkota (ta bi sicer znal bit nerodovniški) so hotli zamenjat za nekaj manjšega, lovskih kar nekaj, recimo ne bom pozabla obstreljenega goniča, s katerim sem preživela popoldan na veterini namesto na rojstnem dnevu od nečaka, si prislužla bes cele familije, pa še lastnika psa, ker je moral v zavetišče, pa še stroške poravnat (niti ni prišel sam, pravzaprav), pa ena povožena kraševka z nič kaj hvalevrednim lastnikom, pol je bila ena prestižna gonička, se zdejle pasme ne spomnim, nekaj francoskega mam v spominu, najdena poškodovana. Pol je bil nekaj časa enkrat letno reden gost v zavetišču en samojed, pa res ne vem al rodovniški al ne, pa enkrat en star koker, pa dva pudlja, 2 bokserja, 1 mastif (se mi zdi, da nerodovniški) pa še kaj bi se našlo. Več ali manj so vsi našteti samo iz piranske občine za obdobje zadnjih nekaj let. V glavnem bolj pestro kot se zdi. Res pa je, da so rodovniški vedno označeni, nerodovniški pa pač ne, čeprav moram rečt, da v piranski občini je neoznačen res redko kateri. Pa nerodovniški so tudi res najdeni v slabšem stanju kot rodovniški, če gledamo najbolj "dušo parajoče" primere. V bistvu če bi pogledali število prodanih zlatkotov v občino piran v zadnjih 15 letih, ne vem, če ne bi ugotovili, da je procent precej neodgovornih lastnikov največji ravno pri zlatkotih. Pasma look alike jih je še najmanj oz. jih skoraj ni, če ne štejemo bullov. Trenutno je en čokoladni labi, zna bit nerodovniški, nisem pa ziher, pa ena mislim da še ni posvojena od trojke kao cane corso. Je pa res, da so na prekratkih verigah najdeni nerodovniški oz. mešanci, kakšni rodovniški znajo bit pa po cele dneve zaprti v bokse. Pa po rodovniške in označene lastniki pridejo, neoznačeni pa žal ostanejo in jih je polno zavetišče. Precej pisano v glavnem. Skoraj za vsak okus nekaj 

[Lanabela]

Pol bi bila mission accomplished

Ja, samo da nimaš nobenega vzvoda, s katerim bi rejce nerodovniških prisilila v to, da spoštujejo zakonska določila, še manj pa, da naredijo za psico in mladiče še kaj več od minimuma.

Cena in plus al minus pri tem mene ne zanima dosti

Oja, minus te zanima v trenutku, ko moraš poskrbeti za leglo. Če občinskega denarja ni dovolj, ga moraš nafehtat.

In verjetno se v tem strinjava: ni za vse rodovniške poskrbljeno kot bi moralo biti, a vseeno imajo bistveno boljše možnosti od nerodovniških. Ali je to prav ali ne je seveda druga stvar. In verjetno se strinjava, da v zavetiščih ni 20% rodovniških psov, kolikor naj bi jih nekako bilo med prijavljenimi.

[diva1]

"Evtanazija ali brezbolna usmrtitev je mišljena kot dejanje milosti, ko živali zaradi različnih razlogov več ne moremo pomagati in ji njena bolezen ali poškodba povzroča trpljenje. Nikakor pa evtanazija ni dovoljena za živali, ki ne trpijo in torej ni način, kako se znebiti nezaželjenih živali, ne glede na njihovo starost.  Takšno evtanazijo prepoveduje tudi Zakon o zaščiti živali in se smatra kot mučenje živali."

Torej če vet usmrti žival , za katero je še vedno izhod to ni stvar "povprečnega" lastnika ,ampak kar direktno kršenje zakonodaje, pravtako je vsak lastnik dolžan za svojo žival poskrbeti;če pa smatrate da določen folk nosi pse  evtanazirati k določenim veterinarjem, pa bodite konkretni ker je to predmet prijave

In če se navežem na razna društva za zaščito živali, na razna zavetišča, azile… Saj ne želim biti nesramna, nevljudna.. Ampak ne morem kaj, da ne »pristavim«  naslednjega..

Saj globoko v sebi ne mislim tako, ampak, če pogledam s tisto »kmečko logiko«, ugotovim naslednje:

Večina društev se financira iz občinskega denarja. Povprečno za vsakega psa dobijo za »oskrbnino« 15-18 EUR na dan . Davkoplačevalski denar. Tega podatka si nisem izmislila. Striček Google mi ga je povedal.

In po zakonu ima vsak »rešeni« kuža pravico živeti 30 dni. Ja, toliko denarja zanj prispeva javni  sistem financiranja.. Se pravi okrog 500,00 EUR za  "zakonsko" določeno  mesečno oskrbo posameznega psa. Kako je s financiranjem raznih zdravstvenih storitev (zdravil, S/K..), tega pa žal ne vem…

Pa saj to v tem kontekstu mojega razmišljanja ni bistveno.

Se pravi, 30 dni  je praktično kuža »dohodek«, kasneje pa samo »strošek.
Približno toliko bi naj stal oskrbni mesec za varovanca v Domu upokojencev.()

Ob vsem navedenem sem dobila vtis, da morda le ni na prvem mestu dobrobit živali??? Prišla sem do »zaključka« da ta »sistem«  predstavlja nosilcem dejavnosti stalen in zagotovljen vir  dohodka.
Ob tem se sprašujem, v čem je smisel, da se v te namene kanalizira toliko davkoplačevalskih  sredstev zgolj zato, da se zapuščene živali bolj ali manj kvalitetno oskrbi približno  mesec dni , po 30 dneh pa evtanazira,( ker ne prinašajo več »zaslužka«), kar žal naša zakonodaja Davor to  dopušča.

Zanimivo, da v teh »globalnih« primerih nihče ne govori o kršenju Zakondaje in kršenju Zakona o zaščiti živali.. Ko pa gre za »individualni« primer…, ja, takrat pa smo glasni… In  že pišemo »prijave«…

Ali pa ko mladi iz »naftalina« privlečejo zgodbe iz 30 ali  še več let nazaj o tem, kako so » takrat« ravnali lastniki lovskih psov. .  Tiste »grozne« zgodbe o zadnjem »šusu«…Ja, ampak stvari so se od takrat pa do danes bistveno spremenile. Na boljše.

Takrat  ni bilo veterinarskih ambulant in klinik za vsakim »vogalom«.  Ni bilo telefonov.  Ni bilo avtomobilov.. Ni bilo dežurnih vetov... Ljudje, lovci pa so živeli v rovtah, bogu za hrbtom. Večina njih je imela za prevozno sredstvo moped.   Če me spomin ne vara, je bila za širše mariborsko območje z vsem zaledjem in okolico le ena veterinarska postaja. V Šentilju. Bolnica za male in velike živali- tako je pisalo na tisti bajti…No, jaz sem iz »totega konca«.. Ena neumna »totika«…

Pa je marsikateri jager nabasal svojo starega in bolnega »tovariša«  v cekar in z mopedom 30 in še več kilometrov… Na veterinarsko postajo. Po pomoč. Ko pa je bila zima, sneg,  takrat pa je bilo drugače… Velikokrat žal ni bilo izvedljivo… Priti do vet. postaje je bilo skoraj tako kot prečkati Saharo…
In da pes ni več trpel, je lovec prosil drugega lovca za »pomoč«… Humano? 

Za vas, ki sedaj to berete,  ne. Vi to obsojate, mar ne?…Ja, evtanazija je veliko bolj humana… Se strinjam…

Kaj mislite, da je bilo enostavno nekemu jagru   prijateljevega psa, ki ga je cela lovska družina »spremljala« kar precej let, poslati v večna lovišča… Brez skrbi, tudi jagri imajo »srce«…Eno najtežjih »opravil, sem prepričana…Najbolj grenak »šus«,  To ni enostavno… Tako kot o tem  pišete . »Napihujete«.. Sejete nervozo med forumaše… Ja, lovci so mučili svoje pse, (in še vedno jih), grdo ravnali z njimi..Tako pravite.
.Ja, danes so to »nalogo« prevzeli veterinarji , pa tudi strokovno osebje, ki je zaposleno v zavetiščih… No, pa ste si oprali vest. … Morala pa taka. Dvojna, lažna…



Vsekakor pozdravljam, da se v namene oskrbe in zaščite živali namenja čim več sredstev, a ne smemo pozabiti, da gre ta denar tudi v žepe »podjetnikov« (za plače osebja, ogrevanje, papirje..), ki vodijo takšna humane ustanove.
Sleepy se je razpisala o cenah veterinarskih storitev. Ja drage so, se strinjam.. Tudi  »zasebna« veterina ima stroške.  Plače osebja, bajta, aparature… Podobnost je zgolj naključna, ampak še vedno gre poenostavljeno za  »tržno ekonomijo«.. Doseči vsaj prag rentabilnosti, pokriti »stroške«… Ker drugače je  boljši tisti pregovor: Bolje džabe sedet, nego džabe radit… Zapret "pudo"...

Aha, malo me je zaneslo… Da se vrnem nazaj, navežem na društva za zaščito in pomoč živalim..

In če se ne najde posvojitelja, ki tudi nekaj prispeva za »prevzem« psa,  preden ga lahko o temeljitem »ocenjevanju« odpelje domov, se potem uporabijo spretni »marketinški« prijemi.. Išče se botra, donatorje,  posvojitelje na daljavo. Dobre ljudi. Še nekaj denarja se nabere… Pa objave na zavetiških   spletnih straneh, v srce in dušo parajoči teksti in fotografije teh »na smrt« obsojenih kužkov..  Še 3 dni… Še dva dni… Ja, na žalost je denar še vedno sveta vladar.. Pa pasja ljubezen gor ali dol… In niso  vsi ti revčki našli topli dom… Nekaj jih je  (in jih bo) verjetno pristalo tudi v »zmrzovalni« skrinji… Saj so na spletu objavljeni podatki..

»Po številu evtanazij »vodi » ljubljansko zavetišče , ki ga upravlja javni zavod Živalski vrt. Za leto 2011 je objavljen podatek: sprejetih  2232 živali, oddanih 697, evtanaziranih 405. Se pravi okrog 20% v populaciji…  Ja, saj vem, ne bere se prijetno.. Tudi meni zdaj ni ravno prijetno… 
 


In kje ste zdaj »animal right aktivisti«?  Nekateri imate »plačano« funkcijo, zaposlitev, redno mesečno plačo… Ja , nekaj vas je tudi volunterjev, ki ste res z dušo in srcem pri stvari. Se globoko opravičujem vsem. Ni moj namen "žaliti"...

Na forumu ravno teče debata Preprodajalci in  njihove marketinške poteze…. Podobnost je zgolj naključna.
Kakorkoli obrnem, vse to  se mora od nekod   sfinancirati.. Pač različni viri.. »Osebnega, lastnega« denarja se tu ne vrti prav veliko… Ja, je pa humano, etično nesporno, moralno.. Tako pravite. Rešujmo.. Zavetišča ne kupijo psov za nadaljnjo »prodajo«… Jih »dobijo«, ker rešujejo…  In pri tem še nekaj" zaslužijo"..

Pišemo v temo: Preprodajalci in njihove marketinške poteze.. Pa smo se »lotili« šteparjev, vzrediteljev (poštenih in  onih »nategunov«), pa smo govorili o pasjih »papirjih, zavetiščih, veterinarjih, o zaslužkarstvu, o primernih in manj primernih lastnikih, več vrednih in manj »vrednih« psih.. Najbrž sem kaj pozabila, pa nič zato. 

Bentimo, nergamo.. Krešejo se »iskre« med nami pisočimi.. Včasih skoraj »gori«… Različna mnenja, pogledi… 


Dragi moji virtualni »pesjanarji«, dragi prijatelji,

jaz ne morem več teči tega »maratona«.. Mi zmanjkuje »sape«… Nikoli končana »zgodba«. Tudi mi je ne moremo zaključiti..

Vsi imate prav..Vsak od vas je dodal kamenček v »mozaik«…  Samo tistih, ki so pravi akterji, »povzročitelji« naših debat, ja, tistih pa ni tukaj…
 
In nenazadnje, rada prihajam sem.. Ker vem, da tukaj najdem dobre ljudi, ljudi, ki so tako kot jaz, zaljubljeni.. V pasjo dušo.. Takšno ali drugačno.. In ne nazadnje, če bo imel moj »pasji ljubček« tri uhlje na glavi in karirasti rep… Meni bo »unique«..Ker ga imam rada in ker je MOJ!!! Jaz skrbim za njega, jaz ga hranim, jaz čistim njegove kakce.. Državi pa pošteno plačam DDV. Tako na vsaki žakelj pasje hrane, priboljške, opremo, kot tudi na veterinarske storitve..

Joj, zopet sem se razpisala.. Ja, nekdo bo rekel, še ena od tistih, ki nimajo kaj bolj pametnega početi, kot tipkati po tipkovnici in preganjati »dolgčas«…Morda pa res???

Lepo bodite.

[HUDMA]

Jaz tudi ne. Razen mogoče tega, da bi jih potem ne mogli štancat po 200€, razen če bi šli v zelo konkretni minus. Kupci pa tudi ne bodo zahtevali ničesar, kar bi zvišalo ceno. Ker so kratkovidni: vidijo konkreten denar, ki ga dajo za mladiča, ne vidijo pa prihranka, ki ga prinese pravilna oskrba še od psice naprej.

Nakladaš. Lahko prideš pogledat mojo psico, pa še Lojze naj se ti pridruži. Vama bom pokazal v kakšnih razmerah živi, kako poteka njen običajni dan in vama ob kavi še enkrat natančno opisal, da je bila v leglu čisto korektno oskrbovana. Vidve, pa mi bosta skušali dokazati, da ji karkoli manjka. Sta za? 

[diva1]

Ej, moj Hudma!

Lahko tudi jaz pridem? V "inšpekcijo" ..

Kavico si obljubil, a je mogoče  ostal še kakšen košček potičke?  Tiste dobre, od "svetega" večera...

Presneto, apetit pa mi res nikoli ne zataji...

[HUDMA]

Diva, ti si pa že itak dobila permanentno vabilo! Seveda se bo našel kak kos potice, torte ali drugega peciva! 

[Lojze]

Hudma,sicer hvala za povabilo,ampak v kakšnih pogojih živi tvoja psica je popolnoma tvoja stvar.Sicer pa že imam rezervirane popoldneve.Trenutno se s psi dnevno preganjamo po blatnih travnikih!Jupiii,vsi usrani od blata!Ga ni boljšega žura!