No, na tole je malo lažje odgovorit. Nasplošno namreč lahko pišem romane, pa bo še vedno mnenje, da nisem povedala nič pametnega.
Torej. Moja sta dnevno pretekla vsaj po 20km, raje več. Del tega tako, da sem ju gonila z motorjem, ja.
Plenilski nagon je močan in ja, je potrebno ves čas pazit. Konec koncev tudi na manjše pse npr. Obvladljiv je dovolj, da je lahko tudi brez povodca, seveda je v to treba vložit veliko dela, predvsem pa takrat biti zelo pozoren in vsako stvar videt pred psom ter primerno odreagirat. Moja sta živela z mački, kar je bilo OK, ker sta jih parkrat fejst pokasirala, z glodavci brez nadzora nista bila nikoli. Zunaj bi mačke seveda preganjala in lovila.
S pobegi nisem imela nikoli težav, pomoje bi se znalo zgodit, da ti jo stegne za plenom, ja.
Nezaupljivost do tujcev? Ne marajo, da se jim tuji ljudje približujejo, silijo vanje, jih božajo ipd. Načeloma perujc naj ne bi napadel, ampak opozori z laježem. Moja sta (predvsem samec, samici je bilo za folk bolj kot ne vseeno) čisto lepo obvladala srečevanje z ljudmi - ponavadi sta se neznanim ljudem elegantno umaknila v loku.
V prehrano zgolj na bazi briketov ne verjamem, se ni še nikomur nevemkako krasno obnesla, vsaj kolikor sem jaz videla psov. Zdaj bo spet grdo slišat, ampak una francoska psa nista baš nešto, roko na srce. Osebno sem zaradi tega tudi odklonila parjenje s Supayem, če to kaj pove. Glede na to, da ponavadi sodi sodnik, ki v živo takega psa prvič vidi, se sploh ne čudim ničemur več. Sama sem tako na nekem CACIB-u sodniku razlagala, da ne morem v ring z Gabijinim Xolotom za BOB in komaj dopovedala, da gre za drugo pasmo.
Zdravstvenih težav nimajo. Kar se kože tiče, sem ju mazala s kremo za sončenje, če sem predvidela daljše zadrževanje na močnem soncu. Tuširala sem ju vsaj 1x dnevno, ker se potijo skozi kožo.