Hm.. Moram povedati, da sem to temo preletela/prebrala že veliko krat, prav tako na sosednjem forumu. Prebrala sem vse bloge o švicarjih, tako, da mi je zdaj na slovenski sceni zmanjkalo za brat o tej krasni pasmi
Ampak to ni problem gledam psarne, spl. strani, zbiram informacije iz tujih spl. strani
Želja po tej pasmi je vedno večja... Čeprav o njih prebiram komaj kakšno leto ( mogoče več), berem in berem vsak dan brez premora. Če mi zmanjka idej za strani pa veselo gledam fotke
Komaj čakam, da bo razstava v Mariboru, jih bom poslikala in prečohala
Prav tako pa se ne bi branila pogovora s kakšnih skrokovnjakom.
Bolj kot spoznavam to pasmo bolj mi je všeč.
Zadnje čase me taaaako mika, da bi našparala denar, da bi delala med vsakimi počitnicami, da zaslužim teh 1000 EUR ( toliko pride na HR). Pa vendar se zavedam, da mi ne znese...
Imam namreč samojedko doma, s katero se intenzivno ukvarjam. Zdaj sem 1. letnik srednje biotehniške šole ( smer veterina). In nevem če bi našla čas za oba psa in predvsem "mladičkasta doba" torej zgodnja socializacija je zelo pomembna. Takšnega psa bi morala kot vsakega mladička, voziti na razne lokacije, prevoza nimam... Tako, da bi morala na avtobus. ( So psi dovoljeni, tudi z mojo sem šla pred kratkim).
Vem pa, da bi psu posvetila vse ka lahko. Včasih sanjarim... Kako končno našparam denar in ga končno dobim. Sanjarim, kako ga vzgajam, kako se z njim ukvarjam, igram, vadim trikce, hodim na pohode ( seveda ko bo odrasel). In res ta želja je tako močna, pa vendar živim v stanovanju in bi bilo veliko dela z dvema psoma. Čeprav verjamem, da bi mi z voljo zneslo.
Tudi stroški bi bili veliki. Moja Nala je posebno dietno hrano, švicarja bi seveda hranila z boljšo hrano, torej bi morala vsakega psa hraniti posebej, s tem pridejo še večji stroški.
V malo šolo bi tudi šla s psom, kar prinese še dodatne stroške. Želim si tudi nadaljevalni tečaj.
Ker se zavedam, da je pes živo bitje, ki te spremlja10 in več let... Sem se odločila, da s fantom končava faks in si ga komaj potem skupaj omisliva. Do takrat je še dooolgo.
Saj je res vredno čakanja. A včasih me kar prime, da bi ga kupili.
Ne znam si predstavljati, da bi si želela kakšnega drugega psa, saj mi ta pasma 100% ustreza. Kar pa je pri meni redkost, saj me že manjše "napake" zmotijo.
Tako da mislim, da sem našla popolno pasmo. Zdaj je potrebnmo samo še čakanje, čakanje... Upam, da bom kdaj lahko šla k kakšnemu vzreditelju na obisk ali pa piknik.
Psi so resnično moje življenje. Vsako prosto sekundo posvetim svoji psički. Z njo sem pridobila marsikatero znanje o psih, marsikaj me je naučila. Z njo sem imela največ problemov s plašnostjo. Z njo nisi mogel NIKAMOR, vsega se je bala, ljudi, gradbenikov, čudnih zvokov... Imela sem precej težav tudi z vzgojo, pa vendar sva skoraj vse rešili .
Lep pozdrav. Se opravičujem za spis. Morala sem se malo potožiti in spraviti to ven.