Nayaa...em vidve se pa pri vsem takole ''lovita''. Kr neki napol. Ne me narobe razumet ampak tako se bere. Sej čist štekam, da ti je pes na novo in se še loviš.
Ampak čisto univerzalen nasvet za čisto vsa področja vzgoje/nege/igre... Kar hočeš - potrjuj. Z nagrado, z dejanji. Sodeluj naprej. Migaj, piskaj, mahaj...skratka akcija-reakcija. Kar nočeš - ignoriraj. Drevo si!
Valjda skače po soigralcu, ker, če druga ne, se pogovarja z njo in ...sodeluje

Pobereš igračo, pospraviš, ignoriraš. Pika.
Pod ignor se smatra samo in izključno vedenje, ki ji da vedet ''da je NI''. Primerjava ti je ''ne govorim s tabo''...čist dobesedno. A veš, ko pol ni fore, da sogovorniku razlagaš zakaj zdj ne govoriš z njemu

Igrač ne spušča in renči? Ker ne ve kako je bolj prav. Pokaži ji. Imej dve identični žogi. Vržeš eno. Prinese. Zamrzneš v položaju. Takoj ko prvo spusti rečeš -''spusti'' (ne prej...ko spusti poveš kaj je to). In vržeš drugo (lah tudi rečeš ''išči''). Ko je na poti do tebe šele rečeš ''prinesi''...itd. Govoriš ji kaj trenutno počne (išče, prinaša, spušča...) ter z dejanji spodbujaš. Vedno, ko pa čisto finalno zaključuješ vaje in pospravljaš igrače pa imej ''tolažilno nagrado'' (hranica je tu čist na mestu) Počakaš, da spusti. Pobereš. In namesto še enega meta daš nagradico. Igrače pa odromajo dovolj visoko. Konc igre, konc žnaranja.