Jaz sicer izkušenj s slepimi psi nimam... imam pa izkušnjo dojemanja slepote človeka pri psu 
Nero nad tujimi ljudmi kar se božanja tiče ni preveč navdušen, razen če ga podkupijo z nečim dobrim...
In prav zanimivo mi je bilo opazovati, kako se je Nero obnašal zraven slepega kolega... okey, pazila sta tako on kot tudi Nero, da nista bila eden drugemu na poti, že od prve minute ko sta bila skupaj...
kasneje se je pa to, da je Nero dejansko dojel, da kolega ne vidi, najbolj videlo po tem, da je v trenutku, ko ga je poklical, otrpnil kot kamen, obstal na mestu in če bi bilo možno, bi tudi dihati nehal, samo da se ga nebi slišalo kje točno je, da se mu nebi bilo potrebno ukvarjati s kolegom
tako da tudi psi brez problema dojamejo, da pri drugem človeku/psu ni vse tako, kot bi moralo biti in se situaciji prilagodijo.
Ja, tako se je tud naš Thor zdaj naučil njej umikat. Potem pa ga zjutraj dobim, ko cvili pri vratih spalnice, ker ga je iz posteljice spravila. Ker ona pride probat, če je njegova posteljica prazna, on pobegne, Anitka se razkomoti, potem pa Thor joka. Da bi ji samo malo prostora naredil in bi se skupaj stisnila, pa ne pride v poštev
bev, srčkana plašč in slepka
Jaz sem pa vesela, naša slepka je tako kul zadnje dni, zunaj se ji utrga,dela kroge in včasih ne vem, a je bolj pametno jo pustit, da se zaleti v živo mejo al fleksi zategnit, ker me je strah, da bo salto naredila
Res je že en čas nisem vidla tako vesele, mi je dosti lažje zdaj
Pa tud kavča se ne boji več tako zelo, da se ne bi prišla k meni stisnit, od začetka je še kakšna minutka panike, potem pa že smrči. Tako da mislim/upam, da je pri nas najhujše mimo
in da bom počasi spet lahko z obema začela ven hodit.