Draga Martina.o
malce me je "zbodel" tvoj današnji post...
Meni se ne zdi nič narobe, da ljudje sprašujemo, izmenjujemo mnenja, prosimo za informacije... In ne nazadnje, da sprašujemo tudi o cenah za razne "usluge...
Res je, da se včasih malce oddaljimo od teme, pa zato še ni treba "hude krvi".
Saj smo vendar na "forumu". Več glav več ve...
In mi je tudi jasno, da imajo ljudje, predvsem ti, ki so "novinci", razna vprašanja, skrbi...
Saj jih imam tudi sama..
Mi smo vzreditelji že več kot 40 let. Majhna... "butična" vzreja. 1 ali 2 psički in plemenjak.
1 leglo na 2 leti. Dobro..., kvalitetno... Lovski psi.. "Poceni psi..., nemodni"...
Nam pa "ta pravi" ...Enakovredni družinski člani.... Imamo jih radi, skrbimo za njih...
Pa smo v teh 4-desetletjih "zamenjali kar nekaj režimov" glede "pasje papirologije". In to "uspešno". In verjamem, da bomo dorasli tudi temu, za nas "zopet novemu
"..In ljudje pač sprašujemo, prosimo za pojasnila, obrazložitve, mnenja ....Saj se vendar na pesjanarju družimo ljudje, ki nas povezuje isto - to je ljubezen do naših živali. Saj veste, isti ptiči pač letijo skupaj...
Martina, ne, ni nam pretežko imeti legla, ali preveč stroškov - takih in drugačnih - (citiram vas) - samo informacije bi radi zbrali in jih zložili kot "puzzle", - da nam bo slika jasna....Da bomo "razumeli" to novo "papirologijo". In tudi ostale vzreditelje, katerim je že vse "jasno", prosim za malo strpnosti in pripravljenosti za obrazložitev...
Da nas (tako mladih, kot starih vzrediteljev iz IRON AGE ) ne bo skrbelo...
Meni je veliko pomembnejše, da bo moji psički in njenim mladičkom dobro... S "papirji" bom že...
In nič se mi ne zdi narobe, da govorimo o denarju. O cenah storitev, ki spremljajo leglo... Saj se to dogaja tudi v vsakdanjem življenju... Tudi psi nas nekaj "stanejo" In na srečo si jih lahko še privoščimo. Saj vsak "hobi" nekaj stane.
Že pred 35-leti smo "znali" uvoziti psa - se peljati 700 km daleč v eno smer. Prava odisejada za tiste čase. Se pripeljati domov... In"urediti" papirje.
Znali izpolniti prijavnico za razstave..., prijavo legla.... In dobronamerno naše "znanje" o psih delili z novimi lastniki...Odgovarjali na njihova (nam butasta?) vprašanja...
Jim svetovali... , jim pomagali..., jih pomirili... Pomagali "pripraviti" psa za PNZ, za specialke.... Pa nam ni bilo težko... Danes pa.....? "Kregani", ker sprašujemo...
Cirkus??? Mogoče ... Za nekatere...
In ko že govorimo o denarju in cenah nekaterih "nujno potrebnih" uslug, povezanih s ps,i pa sledeče - imam občutek, da v verigi "pasje ljubezni" vsak pristavi svoj piskrček: KZS, VURS, lokalni veterinarji....
na kratko- pred kratkim smo uvozili psa, plačali export rodovnik (tako smo se namreč dogovorili z vzrediteljico ), rodovnik nostrificirali pri KZS - vpis v slovensko rodovno knjigo plačali cca 42,00 EUR, nato pa še prepis lastništva na veterini 16,32 EUR. Čeprav mi to o prepisu lastništva ni čisto jasno - saj sem vendar v export rodovniku psa že vpisana kot lastnica ... Pa se vas "bojim" vprašati za mnenje oz. izkušnje.... Ker so odgovori velikokrat "žaljive" narave....Dvom o upravičenosti plačila pa me vseeno "razjeda"...
In mislim, da ni nič slabega, da vas vzreditelje povprašam, koliko ste plačali za cepljenje in čipiranje legla... Brez skrbi, saj bom tudi jaz ustrezno poskrbela za naše leglo.. Tako kot vedno...Maksimalno dobro...Plačala, kar je plačati potrebno...In prekleto skrbno izbrala bodoče lastnike za naše mladičke... Ker so NAŠI. In kar je NAŠE, imamo radi....In kar še posebej šteje: ti lastniki oz bodoči lastniki naših mladičkov "postanejo in ostanejo "naši prijatelji. To pa je DEDIŠČINA, ki mi jo "nova papirologija" ne more vzeti.... In mi je tudi ne bo...
Doma imamo "star vozni park". Ki ne "prinaša " dobička... Daje nam pa veliko zadovoljstva. ... In ponosni smo na njih... In veseli smo, da jih imamo, da si jih kljub "kriznim" časom lahko "privoščimo"... V nasprotnem primeru se bom morala zadovoljiti s plišastimi kužki...
To pa ne želim... Ker so psi moje življenje..., del moje mladosti, odraščanja, zrelih let... Način življenja.
Naš Mister je dočakal 16 in pol let... izgubili smo ga pred 32-dnevi..(se opravičujem,ker štejem dneve..., bolečina še vedno velika..., pogrešamo ga...). Torej, mi smo tisti "vzreditelji", ki psa, ko ne nosi več "dobička" ne zavržemo, ravno nasprotno, še bolj se potrudimo...Hrana, podporna zdravstvena terapija...,nega... Tudi nekaj stane... In smo tudi prosili za informacije, kako mu "pomagati", ga "obdržati" čim dlje... Hvala vsem, ki ste mi z nasveti pomagali, me bodrili..., me tolažili...
Državi pa pošteno plačam DDV na vsaki pasji žakelj hrane, na konzerve, priboljške,.... zdravila.....
Ups, se opravičujem, malo sem "skrenila" s teme.... Ne me kregat, prosim...
In vesela bom vsakega odgovora in mnenja na moje (za nekatere) še tako "butasto" vprašanje. Hvala vam, forumaši, da imate "potrpljenje" z nami, bodisi rosno mladimi pasjejubci ali pa "železnodobci".
Pa lep pozdrav.
P.s.
Metha, hvala za odgovor. Poštena cena.