Znasla sem se v dilemi... Krsim zakon, vem... Ampak to ga krsim tudi, ko peljem psa poleg kolesa, ko imam svojo ubogljivo psico spusceno v mestu...
Primer#1:
Piki (srednje velik), do ljudi prijazen pes, prav tako do psov, vsem vse podredi... Srcek... A vendar stalno na ketni, ko je lepo vreme ga se kdaj peljejo na sprehod, ko je zima ga kar spustijo... Veckrat ga sred noci spustim s ketne pa gre z mano pa mojo psico na sprehod, na konc sprehoda ga nazaj proipnem. Sprehod je sred noci, ko ni ljudi, psov, avtov, pa se piki me uboga, ce ga poklicem, pride takoj k meni.
Pes#2:
Mesancek, srednje velik mlad. Pripet na ketno... Enkrat je bil odpet, pa sta se z mojo psico zastekala. Do mene ok, se me je drzal, do ostalih ljudi plasljiv, se jih ogne v loku. Do psov plasljiv, se jih ogne, ce pride do kontakta, se podredi. Pa sem se njega sred noci odpela pa pelala na spreehod. Po koncu sprehoda pa nazaj pripela...
A bi vi na mojem mestu storili enako??? Nobenmu ne skodmo, psi se sprehodjo, niso v nevarnosti in ne ogrozajo okolice! Ce jih nebi s sabo vzela bi piki bil vecino casa na ketni un drug pa skoz (ga ne spuscajo vec odkar ni vec mladic). Men se srce para, ko grem mimo na sprehod z mojo psici, pa mi ona2 cvilta... Tolk prijazna, ubogljiva, ni da ni... Pa na ketni, z lasrniki, ki ju ne cenijo, minimalni pogoji pa zadosceni...