Hja, pred precej leti je moj znanec imel leglo samojedov - rodovniško leglo, zelo se je trudil, po par neuspešnih paritvah je psica vendarle ostala breja, ni bila slaba kombinacija sploh, obetavno leglo. A se je gospod odločil, da bo imel leglo zunaj - v zelo lepi veliki (po njegovih vbesedah po kinoloških standardih) dobro izolirani uti, ki jo je tudi prej primerno pripravil. letvice in vse. Svetovala sem mu, naj brejo psico preseli v hišo, da bo imela leglo na toplem, a je ostal gluh: je rekel, da gre za polarno pasmo, odporno na mraz, ki lahko koti tudi v luknji skopani v sneg. Pa da še nikoli ni bilo nič narobe, pa so psice v soseščini kotile v veliko manjšijh in bolj zanikrnih utah. Ok, bilo je že konec aprila, res ni imelo smisla z glavo čez zid. Psica je kotila, bilo je 11 mladičev - za samojede nenavadno veliko leglo, vse je bilo kot je treba...potem pa samo ena mrzla noč - in mladiči, malo manj kot teden stari so začeli hirati in en za drugim poginjati. Menda virus. Možno je, da bi se to zgodilo, tudi če bi jih imel notri, možno je, da bi bilo vse v redu. Ne bomo nikoli vedeli.
Je pa res, da psica lažje ogreje majhno in zanikrno uto s svojim telesom ali celo luknjo v snegu, kot pa prostorno "po kinoloških standardih" uto.
Ponavadi je vse v redu, ampak načeloma se tisti, ki nam je kaj do psov ne zadovoljimo z tem "ponavadi". Zdaj sicer je kar je, seliti psico sedaj bi bilo slabše, kot če se jo pusti, kjer je. In če so nočne temperature okrog 10 stopinj, bi termometer v uti zagotovo pokazal dovolj.
In Tamy. čeprav trdiš da veš prav vse, kar je treba vedeti, se iz napisanega vidi, da ima tvoje znanje ogromne luknje. Daj prosim pojdi v knjižnico in si izposodi knjigo "moja psička" ter jo temeljito preberi. Boš dobila nekaj najbolj osnovnih podatkov, da ne boš pri vzgoji mladičev zagrešila preveč napak.