ne boste vrjeli kaj se nam je zgodilo danes
Torej gremo jaz in psi na vsakodnevni trening ( bikejoring ), psa lepo kaskata, poslušata, jaz uživam v vožnji po gozdni poti, potem zavijemo levo na makadamsko cesto, psa lepo vlečeta še okrog en kilometer, potem pa moja vohljačka Xena zavoha nekega hudiča na cesti in pospeši, vonj pride v nos še psu in podivjata
. Začneta vleč ko nora, na tekmi bi ziher zmagali. Jaz jih lepo še spodbujam, super, psa sta se odločla, da bosta pokazala kaj znata, vendar....
Po približno 600m za ovinkom, zagledam žival, mislim si košuta pač. Žival se začne umikati v gozd, mi pa na vso moč dirjamo proti njej,pridemo bliže in kmau oči vržem ven
VOLK, enkrat večji od Kasa ( ne pretiravam ), malo nas pogleda, se obrne in na izi odide v gozd na naši desni strani. Da je stvar še lepša, psa bi šla kar za njim, komaj jih brzdam, potem se odločita, če že ne smeta v gozd, ga bova pa dobila za naslednjim ovinkom in veselo odbrzimo dalje.
Sreča, da je bil g. VOLK tok pameten in se umaknu. MI smo divjali še približno 2 km pol , mi je pa le uspelo ustavt in obrnt pse nazaj proti domu. V prvi luži sta se mal odžejala pol pa gasa zopet nazaj tja, kjer smo prej srečal volka. Vsake toliko je vohljačka spustila smrček proti tlem, da se prepriča, če smo na sledi, Kas pa vleče k nor, nevem od kod mu takšna moč
Končno pridemo nazaj na začetek sledi in ko psa ugotovita, da sledi ni več se umirita in smo šli domov kot da ni blo nč
Tegale volka sm že enkrat srečal, k sm bil z avtom tkole pa še ne. Vedno sm impresioniran z njegovo lepoto ( nekaj pametnega, lepega in divjega ), enkratna žival
