Ne enačim vseh metod. Kar sem želel povedati je to, da ni važno katero metodo izbereš, če psu preveč vbijaš v glavo določeno stvar, mu s tem zbiješ njegov karakter in način njegovega razmišljanja. Tudi če uporabljaš kliker. Pač pes postane robot in izpolnjuje ukaze serijsko, pri tem pa ne razmišlja kaj dosti s svojo glavo. To mi ni všeč.
Še en dokaz, da ne veš, o čem govoriš. Preberi si nekaj člankov
tukaj, morda ti bo koristilo.
No, pa dajmo še enkrat ...
ampak potem bi se verjetno po svetu vlačil kot kakšna cota ali polizan cucek. Pa tukaj ni važno katero metodo uporabiš (kliker, hrana, brcanje, ipd.).
Niti kliker (ker imaš ti tukaj v mislih škatlico, ki oddaja zvok) niti hrana niti brcanje niso metode! To kar si ti označil kot metodo, so v bistvu (po vrsti) sredstvo za ojačanje, nagrada in kazen.
Kliker metoda se lahko dela brez klikerja. Je pa skoraj nemogoče brez hrane. Pomemben je timing, je pa s klikerjem najlažje označiti pravilno vedenje v pravem trenutku. Besedna pohvala je že prepozna. In klikati tudi ne ve vsak, ogromno ljudi ga uporablja napačno, zato pa ni učinka. To ti mora nekdo pokazati. In če kliker uporabljaš pravilno, potem so tudi učinki hitro opazni.
Tudi če uporabljaš kliker. Pač pes postane robot in izpolnjuje ukaze serijsko, pri tem pa ne razmišlja kaj dosti s svojo glavo. To mi ni všeč.
O, pa še kako razmišljajo s svojo glavo! Kliker metoda je verjetno edina, ki psu daje ogromno svobode, spodbuja domišljijo in pasjo kreativnost. Pes razmišlja, kaj mora narediti, da bo slišal tisti klik, ki pomeni prihod nagrade. In psi v t.i. kliker seansah uživajo - tudi polarci! Zato, ker se jih ne prisili v nič. Zato, ker imajo od tega korist. Zato, ker si morajo tudi oni razmigati možgančke. Zato, ker uživajo, ko sodelujejo s človekom - kot partnerji in zato, ker so neznansko veseli, ko vidijo, da smo tudi mi veseli in ponosni nanje. In ob tem jim raste samopodoba, zaupanje vase, v svoje sposobnosti in v nas kot družabnika, s katerim sodeluje. Zato psi vzgajani ali šolani po kliker metodi niso nobeni cucki, ki se vlačijo za svojimi lastniki, pač pa zadovoljni, ponosni, samozavestni psi, ki se jim ne zbija morala s korekcijami, cukanjem, brcanjem, karkoli ...
Pa še to. Pri kliker metodi ni kazni, katere namen je odstranitev nezaželenega vedenja, zato ker kazen ne nudi osebku možnosti, da bi se naučil zaželenega vedenja kot so že pred sto leti dognali behavioristi, ki so preučevali operantno pogojevanje, ki je pri psih najpogostejše. In kot vemo, se polarci po kazni ponavadi še bolj uprejo, pes nima več zaupanja v nas in mi ne v njega. Medsebojno zaupanje in spoštovanje pa je temelj dobrega odnosa človek-pes. Pri kliker metodi je edina "kazen" ignoriranje. In bolj koristi kot karkoli drugega, ker pes dela nezaželene stvari za to, ker mu je dolgčas, ker ni zaposlen in bi si rad pridobil pozornost. In v takih primerih dobi pozornost, tudi če se ga namlati (po možnosti kasneje, ko itak pozabi, kaj je prej delal in za kaj si je to "zaslužil").
In če misliš, da je pes srečnejši, ko na lastno pes raziskuje v gozdu (to je samo primer), se motiš. Psi so krdelna bitja, v preteklosti so sodelovali skupaj in tudi danes jim moramo dati priložnost, da sodelujejo z nami. Če je ne dobijo, potem jim pač ne preostane nič drugega kot raziskovanje na lastno pes.t Skupne aktivnosti pa jim moramo predstaviti na pravilen način, tako da so zanje zanimive in da uživajo v njih. In če delamo na tem že od časa mladička, potem psa nikoli ne bo zamikalo samostojno tavanje na sprehodu.
Še to - pogosto se kliker metoda zamenjuje z učenji trikcev, kar je napačno. S klikerjem lahko psa zgolj vzgajamo, ga naučimo osnovnih vaj poslušnosti in pravil vedenja v vsakodnevnih okoliščinah. Je pa res, da marsikoga, ki začne kliker pravilno uporabljati, zamika učenje raznoraznih "neumnosti", ki na prvi pogled niso koristni, v resnici pa izgrajujejo odnos med vodnikom in psom in povečujejo pasjo učljivost, iznajdljivost, medsebojno komunikacijo. In tudi če psa kdaj pa kdaj učimo trikcev, to ne pomenii, da tak pes ne more vleči sani, teči ob kolesu, vodniku, rolati. Čim več raznovrstnih aktivnosti ima pes, tem srečnejši je, saj se še posebej polarci hitro naveličajo. Psi morajo delati in če delajo, so srečni, saj pokurijo odvečno energijo. Tako fizično kot psihično (odvisno od aktivnosti).
Pa v obeh primerih pes ne bi odreagiral s silo.
Pa nevem kje ti ideja, da moj pes skače po drugih. Napisal sem samo da ga je nek pes hotel povohati, pa mu tega ni pustil, Dino ga je pa lahko vohal kolikor se je njemu ljubilo.
Se je pa že enkrat tudi stepel, ker takrat je pa imel že vsega dovolj. Pač pes ga je izzival nekaj časa, takrat mu je pa bilo vsega dovolj in je planil nanj.
Če bi drug pes ogrožal mojega psa in lastnika ne bi bilo od nikoder, jaz tistemu psu zlomim hrbtenico ali pa mu zapiknem vejo v predel srca. 
Ja, saj. Morala na višku.
Tvojega psa ne smejo niti povohati, on pa lahko dela drugim, kar se mu hoče ...