Čeprav je o tem že toliko napisano in čeprav ne paše v to temo, pa naj bo ...
Pri kastraciji gre lahko na bolje ali pa ostane enako, kar se tiče pasje osebnosti, nikoli pa ne gre na slabše. Načeloma postanejo bolj navezani na dom. Odpravi se morebitno agresivno vedenje, če je vzrok temu spolni nagon. Nekastrirani psi se med sabo tepejo, kastrirani so torej načeloma varni pred ugriznimi ranami. Pozitivno je to, da kastrirane pse gonitve psic ne motijo (mimogrede, psice se gonijo ob različnih časih, vse leto in tako praktično nikoli nimaš popolnega miru, odvisno pač od okoliških psic), da ne postane popolnoma "nor" in "gluh" takrat - da sprehodi in morebitno delo potekajo normalno. Tudi če sicer ne pustiš, da se pes potika okrog, ti to ne pomaga kaj veliko, psi so zelo iznajdljivi in ko jih vodi nagon, so sposobni narediti marsikaj, da pridejo do svoje "izvoljenke". In ko mu uspe priti na cesto, je lahko žrtev prometne nesreče, ali pa sam povzroči prometno nesrečo, škodo seveda plača lastnik psa. Poleg tega se hitro zgodijo "upsi", mladičev pa je že tako ali tako preveč zavrženih na cesti, v gozdovih, pobitih, tista peščica, ki ima srečo, pride v zavetišče, vendar tudi takrat se zgodba ne konča vedno srečno.
Kastracija ima pozitiven vpliv tudi na zdravstveno stanje, saj kastrirani psi ne morejo imeti raka na prostati, spolnih organih, anusu itd., ki so sicer kar pogosti.
Verjetno sem še kaj pozabila, kogar zanima, se bo itak pozanimal drugje.
Sploh pa vsi psi niso primerni za vzrejo, nerodovniški tako ali tako, vendar tudi rodovniški ne vsi, pa čeprav so vsi lastniki prepričani, da imajo najlepšega psa na svetu. In tako kot niso psi primerni za vzrejo, tudi mnogo ljudje, ki se odločijo pariti svojega psa, ni dovolj zrelih, odgovornih, podkovanih z znanjem, da bi se tega po mojih merilih lahko šli. Tudi ko se izgubi subjektivno gledanje na psa in je posameznik sposoben videti, priznati in poročati o njegovih napakah in pomanjkljivostih, je tudi še zdravstveno stanje, kompatibilnost rodovnikov, poznavanje linij itd.