Še moja izkušnja.
Sam sem nad tem problemom dobesedno obupal (spuščen pes). Ni bilo variante, da bi ga zaustavil, nič važna velikost drugega psa. Nikoli pa ni kazal kakšne agresije (če se ni šlo za "postavit se zase" ).
Kdaj sem se resno vprašal, ali bodo zmeraj pomembnejši drugi psi kot jast
.....pa toliko ga "ljubim"
, se mu posvečam.
Recept je bil pa nekako takšen kot opisuje Lanabela, s tem, da sem ga se malo okaral po pripetju in malo "kuhanja mule" (kot, da ga ni) in ob pravem času "zamero" popolnoma opustiti . Ker sem vedel, da ne pomaga nič sem preprosto pustil psa do drugega z mislijo "bo že naletel tudi na pravega" in tudi nekajkrat je, ampak, da bi ga to čisto odvrnilo od drugega psa pa ne.
S pripetim psom sem zadevo kmalu obvlada, do mere, da pač pogleda psa, ampak brez kakšnih ispadov; sledi vodniku. Nepripet pa je zgodba drugačna še sedaj če vidi, da se da "pobegnit", če kolega ni prevelik. Pogruntal je, da se z večjimi, hitrejšimi, močnejšimi psi ne splača hazardirat.
Če dobro pomislim, sploh ni bilo nekega neposrednega odvajanja tega..............ker se mi je zdelo nemogoče oz. bi moral uporabiti mogoče neko "silo" (ali pa Ttouch
, čeprav sumim, da metode vzgajajo
), s katere rezultatom ne bi rad hazardiral. Pes postaja starejši, imel ima ogromno stikov z drugimi psi in najpomembnejše, z vajmi poslušnosti je postal tudi bolj vodljiv (in ga lahko dosti lažje, v miru, pripnem, ko opazim srečanje). Nekako neposrednega odvajanja od tega sploh ni bilo.
Še ena stvar se mi zdi pri zadevi ZELO pomembna: kar naredite naj bo "BREZ PANIKE", "BREZ KAZANJA ČUSTEV", seveda dokler ni vaš, ga pripnete. Že tek do njega, hitra hoja ali kašen drugačen dražljaj, za nas nepomemben lahko v psu sproži "motnje" in moje mišljenje je, da prav skuliranost vodnika in ne preveliko "zaščitništvo" do psa (seveda ne bilo katero
) je glavna stvar do psihično stabilnega psa.
Zadnjič na sprehodu recimo 50m stran poči, pravzaprav udari petarda.........bolje rečeno granata, "topovski udar". Pes je najprej pogledal mene..........in potem veselo naprej. Ko sem premišljeval.................
mogoče bi že razpravljanje s kolegom o tem lahko povzročilo "signale" pri psu............
Pa, da ne bo kdo mislil, da je med najbolj hrabrimi in najbolj vodljivimi (ni smjlija od katerega teče znoj
) . Je pa sigurno v vrhu hiperaktivnosti. Oče pri nas pravi, da še med spanjem na eno oko gleda
. Veliko mero strahu, psu privzgojimo. To je moje mišljenje.