Mi hodimo po svoje. Enostavno pač moja psica ima tudi rada mir pred ostalimi psi in ne želi, da ji drugi hodijo pred nos in se tudi umikam. Lahko pa ji kažejo rit. Želim se namreč tudi izogniti temu, da moja laja, skoči in po zraku klofa z zobmi. Na tak način lahko pride do pretepa, če se drug pes ne umakne. Hkrati se nauči, da če se razburja se drug pes umakne...Ne eno, ne drugo mi ni všeč. In delam na tem, da (spet) ignorira druge pse in se ne obremenjuje z njimi. In to je nemogoče, če nekdo dobesedno spusti svojega psa k moji. In, v takem primeru sem jaz vmes, med psoma, moji dam futer na tla, da išče, nepovabljenega gosta pa primem ali pa en tak gromki mir!...ne kričim, ne krilim z rokami. Samo pač, do kontakta ne sme prit.
Se absolutno strinjam Mandy. Ko bom dobila pasjega mladička, bo ogromno odvezan, bom izbirala take poti, da ne bo cest v bližini, ogromno se bom ukvarjala z njim in ga spoznavala z različnimi psi. Poskušala najti čim več ignorantov, nekaj prijaznih psov in nekaj tudi zoprnih, da se nauči kateri pes je za igro, kateri pa ni in kakim psom se izognit....če pa že dobiš odraslega psa, po možnosti z nekimi neželenimi vzorci ali pa da še ne veš kako reagira in se obnaša, je pa nujno da je vsaj na slednem povodcu, da preprečiš kake nevšečnosti.
Opažam, da moja izredno slabo prenaša direkten kontakt, da jo drugi pes naravnost gleda, po možnosti napeto, živčno ali pa ultra samozavestno in pa če je tik za ritjo hodijo.
Moja je kakor opažam, kombinacija karakterja (v osnovi nezaupljiva do vsega novega), nekaj slabe izkušnje in pač maskiram to njeno reaktivnost z raznimi vajami in desenzibilizacijo.
Vem tudi za enega psa, ki je bil popolnoma normalen mladič, nič prestrašen, niti ne pretirano pogumen...pa je lastnik iz njega naredil živčno razvalino, ki gre takoj v prežo, čim vidi psa (no, ampak vsaj spušča ne psa, da bi prišel delat kraval). Škoda. Ker bi drugače bil čisto normalen pes, ki bi ga še za statista uporabila. (velik črni bav-bav)