TI spuščaš psa v lovišču, zato da lahko ohranja svoje naravne zasnove. MI imamo svoje cucke toliko pod kontrolo, da če mu srna pred nosom švigne, ne bo letel za njo. oz če bo, bo prišeč nazaj takoj, ko ga pokličemo.
Predvčerajšnjim sem bila na travniku s tremi psi. Tavečji je ležal ob meni, tamala je neki okrog skakala, s srednjim (sosedovim goničem!) sva se ravno nekaj futrala. Iz gozda pridejo tri srnice. Ni panike, vsakdanji dogodek. Nato pa ena začne firbcat in je z vsakim korakom bližje. Mi je jasno, da če gre divja žival brez vsakega straha proti tebi, mora bit nekaj narobe z njo, zato sem za vsak slučaj rekla tavečjemu, naj vstane. Srnica obstoji in tamala začne počasi hodit proti njej. Sem si rekla, da bo to ena lepa vaja za kontrolo, pa sem še Buda dala na frei. Sem obadva nadzorovala z raznnimi ukazi, počasi, stoj, ipd, da ne bi srnic prestrašla. Ko so bili na par metrov narazn, se je srna odločila, da ima dost, se je obrnila in šla nazaj. Jaz sem svoje odpoklicala in smo šli naprej. Srne so bile tako firbčne, da so še 10min hodile za nami inje malo manjkalo, da bi začele frizbi lovit
Goniču ga je prvo mal trgalo na povodcu, sam sem ga hitro preusmerila na hrano, pa je bil priden. Vsi trije so bili pod kontrolo, dva spuščena. Neverjetno, a?
In na iste načine delamo na urbanih površinah, kjer ni. oz ni pričakovati večjega števila ljudi. S tem krepimo kontrolo nad spuščenim psom, krepimo pasjo samokontrolo in zmanjšamo možnost, da bomo enkrat morali rečt "sej kej takega pa še nikoli ni naredil".
Jao, pa ne razlagamo si zakona po svoje, ampak točno tak kot piše