Tema: Živali nas človečijo

[inka]

Tole knjigo sem našla med novostmi v naši knjižnici Brdo in mi je res všeč.

Živali nas človečijo
Kako živalim zagotoviti vredno življenje
Temple Grandin

prevod: Jana Ambrožič
naslovnica: Vesna Vidmar
format: 160 × 235
strani: 280

http://www.modrijan.si/Knjizni-program/Knjizni-program/Knjige/zivali/Zivali-nas-clovecijo
Pred kratkim sem prebrala obe knjigi Cesarja Millana (Šepetalec psom in Vodja krdela), njegov "krdelni" pristop sicer ni zanemarljiv, vendar ima po mnenju mnogih svoje pomanjkljivosti, kar tudi avtorica te knjige na zanimiv in zelo svojstven način komentira:

"V kratkih dvajsetih oziroma tridesetih letih se je življenje psov močno spremenilo – psi niso več svobodni. Mislim, da še ne poznamo resničnih posledic te spremembe. Prepričana sem, da bi epidemiološka raziskava o napadalnosti psov do psov, če bi jo izvedli, pokazala, da je tovrstne napadalnosti danes bistveno več, kot je je bilo v času mojega odraščanja. Ne upam si trditi, da je več tudi napadalnosti, usmerjene na ljudi, čeprav se je v letih med 1986 in 1994 število pasjih ugrizov povečalo za 36 odstotkov. Večje število psov ne pojasnjuje take statistike, ker je število psov v istem času naraslo le za dva odstotka. Napadalnosti psov do psov in do ljudi sta do neke mere ločeni genetski lastnosti, zato se je napadalnost psov do psov lahko povečala neodvisno od povečanja napadalnosti psov do ljudi. Sprašujem pa se: Ali so to nehotene posledice predpisov »pse na vrvice«? Ali smo s sprejemom zakonov in predpisov, ki naj bi povečali varnost psov, nehote povečali nevarnost za ljudi?
V luči predpisov »pse na vrvice« so Cesar Millan in vsi drugi strokovnjaki, ki poudarjajo pomen vodstva krdela, videti drugače. Govorijo o današnjih psih in ne o psih izpred dvajsetih ali tridesetih let. Čeprav so se psi evolucijsko razvili za življenje z ljudmi (in najbrž tudi ljudje za življenje s psi), psi niso ljudje in je pes, katerega življenje popolnoma nadzoruje človek kot lastnik, enak volku, ki je prisiljen živeti v krdelu. Če se psi zaradi predpisov »pse na vrvice« in ograj počutijo bolj kot člani prisiljenega krdela in manj kot člani družine, potem današnji psi mogoče v resnici potrebujejo tudi alfa žival." .....

[Zumzum]

Zanimivo! Bom definitivno prebrala
hvala za objavo

lp T

[inka]

Ni za kaj .
Mene je presenetilo predvsem to, da avtorica citira veliko starejših in novejših raziskav o vedenju volkov in dokazuje, da je zmotna hipoteza, da so volkovi krdelne živali. Do teh zaključkov naj bi prišli raziskovalci, ki so opazovali volkove zgolj v "prisilnih krdelih", torej oblikovanih umetno in sestavljenih iz živali, ki večinoma niso med seboj v sorodu, npr. v živalskih vrtovih ali rezervatih. Glede na številne pravilneje zasnovane študije so volkovi družinske živali, ker naj bi v divjini praviloma živele skupaj družine z manj kot 10 člani, ne pa večja kredela 20, 30 ali več volkov, ki med sabo niso v sorodu.
Opisuje primer dolgoletnega opazovanja "prisilnega kredela" v Yosemite parku, ki je to zmotno hipotezo zavrgel, saj je krdelo zelo hitro propadlo.
Pes naj bi bil po njenem psihično nižje razvit od volka, ker naj bi se v obdobju mladiča ta razvoj ustavil na neki stopnji, odvisno predvsem od pasme. Zato naj ne bi potreboval vodje krdela, ampak družino, v smislu staršev in ostalih članov. To pa postavi pojem dominance v nekoliko drugačno luč, predvsem tu ni potrebno neprestano dokazovanje , kdo je "šef", ker je odnos starš-otrok/pes sam po sebi umeven. Je pa potrebno to vlogo igrati ustrezno, saj so sicer posledice podobne kot pri razvajenih (ali zanemarjenih) otrocih .

[Lanabela]

Volk vsekakor je krdelna žival, samo krdela so drugače sestavljena in drugače delujejo, kot umetna krdela. na katerih je bila narejena velikanska večina opazovanj. A za samo sobivanje z ljudmi to niti ni takega velikega pomena, ker psi medpasjih odnosov v krdelu (kjer obstaja) ne prenašajo direktno na odnos človek pes (kot so učile zelo stare šole in je ponovno postalo silno moderno s CM)

[inka]

Ja, Lanabela, točno to. Samo da avtorica v tej knjigi še razčlenjuje glede alfa samca oz. samice, češ da ni vse tako kot pravi "stara šola" in CM.
Sicer pa sem že slišala od ljudi, ki imajo doma več kot dva psa (se mi zdi, da is tudi ti med njimi), da je odnos med psi v "krdelu" precej drugačen od tega z njihovim lastnikom. Tu so seveda še razlike v odnosih, ko gre za sorodnike ali tuje člane krdela, recimo, kadar sta psici mati in hči ali pa dve popolnoma nesorodni psici ...

[Lunette]

Vsaka knjiga je vredna prebiranja. Tako sem tudi sama prebrala CM pa čeprav se v mnogih pogledih ne strinjam z njegovimi trditvami (ga pa zato sedaj lažje razumem zakaj tako razmišlja  ). Tale iz naslova teme je bojda res vredna prebiranja. Nekako pušča možnosti izbire razmišljanja (ne sili v nek način dela z živalmi- po informacijah tistih, ki so jo že prebrali  ). Si jo mislim sposoditi. Hvala za spodbudo Inka, da se je lotim 

Kar se tiče krdelo, ne krdelo v navezi človek (alfa) - pes (podrejeni član krdela)... Kdaj bo večini jasno (vključno s samooklicanimi strokovnjaki) da smo si leta leta leta...nazaj psa v svoje življenje navleki, da sodeluje z nami (da ga gladkomalo izkoriščamo - njegove nagone) in ne za to da bo član ''našega krdela''?
Prav tako kot vse ostale udomačene živali. No, si prav ne predstavljam, da se grem krdelo in socialne ureditve z vsemi ostalimi (kmečkimi) živalmi, ki sodelujejo z mano  Jemljem jih take kot so. Zadovoljujem njihove potrebe po bivanju v sožitju z nami. One pa fletno sodelujejo z mano. Ker vejo, da jih spošutjem in one spoštujejo mene (brez straho-spoštovanja). Ker resnično ne vem kako naj bom ''alfa'' v skupini različnih živalskih vrst, ki sodeluje z mano in ima vsaka svoj način ''vodje''. Najbrž bi me živali proglasile za moteno osebnost, ker se do vsakega obnašam drugače-''živalsko''. 
Sem pa kljub vsemu človek, ki bi se naj obnašal Človeško in ne ''živalsko''. Že sam naslov knjige mi je zaradi tega všeč in kar vabi v knjižnico. 

[Lanabela]

Pa ne vem če bo to tudi držalo...pes ima nekoliko drugačno mesto kot ostale živali verjetno zato, ker si ga nismo navlekli ampak se nam je navlekel sam enkrat takrat, ko si mi sami še nismo bili sposobni navleči nič. In so pasji predniki sodelovali z našimi predniki, ker so imeli skupaj oboji večje možnosti za preživetje.

Tudi ni res, da bi bila vsaka knjiga vredna prebiranja, a te od CM vsekakor so. Saj je tudi Lorenza še vedno vredno prebrati.

[Lunette]

Oh ja diskusija res/ni res v detajle bi lahko bila precej dolga  Je pa dejstvo, da si jih nismo mi navlekli ali pa se oni navlekli k nam zato, da bi se zdj špilal pasje krdelo z nami ali mi z njimi volčje krdelo  So bili z nami in so z nami zato, ker imajo oni korist od tega in mi od njih čisto na ravni ''ti meni to - jaz tebi ono''. Kar je pa še zdaleč ni krdelo ali trop ''enakovrednih'' ali ''alfa -beta'' osebkov.
Kakorkoli bodimo Človeški  (v dobrem pomenu in ne to v kar se družba dandanes spreminja)

[inka]

Tole glede krdela (moram priznati, da se mi veliko lepše sliši beseda "trop") sem preverila kar na spletni strani projekta Slowolf http://www.volkovi.si/sl/o-volkovih/biologija
Iz tega opisa je jasno, da trop sestavlja ena družina, ki je lahko pač iz potomcev več generacij, da jih je lahko tudi več kot 10 . In kdo je tu zdaj "alfa"? Ja ta stara dva, a ne . Ko postaneta stara ali bolna, če ne umreta, prevzame vodstvo mlajši par brez hudih borb za prevlado. Živali tako sodelujejo skupaj za preživetje tropa.

RAZMNOŽEVANJE VOLKOV

Parjenje poteka od sredine januarja do sredine marca. Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. 40 - 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj.  V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.

NAČIN ŽIVLJENJA VOLKOV

Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Volkovi so teritorialne živali in vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem. Notranja raba teritorija je različna znotraj leta, odvisna pretežno od ponudbe plena in reprodukcijskih aktivnosti. V času kotitve mladičev se zadržujejo v okolici brloga, kasneje je razpršenost po teritoriju večja, vedno pa obstajajo poti in mesta, kjer se volkovi raje ter pogosteje zadržujejo.