Meni je zelo indikativno vprašanje za potencialne kupce/lastnike (če so ti v preteklosti že imeli psa), kje in kako so kupili prejšnjega psa, njegova življenjska doba in zdravje ter od česa je poginil.
Glede lepih načrtov se lahko tudi zlažejo, ali se preprosto precenijo, dejstva pa vedno govorijo zase.
Sicer pa menim, da s to predpostavko o boljših lastnikih, ki so pripravljeni plačati več (kot omenja Saga) nek del populacije res zajameš, nikakor pa ne vseh. Imaš tudi ljudi, ki za psa zelo lepo skrbijo, a pri samem nakupu pač gledajo na ceno (osebno poznam kar nekaj takih), in potem imaš kakšne, ki jim denar ni ovira, imajo pa psa za statusni simbol in za zadovoljevanje svojega ega, pri čemer so lahko potrebe psa zapostavljene (tudi vem za nekaj primerov).