Moja je tudi stekla za srno...
Bila je čisto gluha in totalno v elementu. Takrat jih je prvič in do zdaj tudi zadnjič dobila, pol pa konec sprehoda, na vrvico in domov. Od takrat ni več problemov.
Očitno mora biti pri teh stvareh, ki so tako močne, prav tako močen protidražljaj, ker s hranco in igro verjetno niti polovica psov nebi odreagirala. Sicer pa na kokoši ni trzala, na mačke niti, ptičev niti ne pogleda, zajcev tudi ne...
Srna pa ... uf...
Je bilo pa tako, prvič me je ubogala in ni stekla zanjo, drugič je stekla, ampak se na moj klic vrnila, tretjič se je pa zgodil ta dogodek. Vsakič se je stopnjevalo in vsakič prej sem jo tudi pohvalila, ker je ubogala. In to res zeeelooooo pohvalila. No, niti malo ni pomagalo...
Seveda so to bili trije ločeni dogodki.
Prej sem mela lovsko psičko, ki sem jo tudi pripravla do tega, da če sem rekla ne v polnem teku za zajcem, je tudi obstala, dokler ji nisem dovolila, da gre po sledi.
Pri njej je zadostovalo, da sem dvignila glas. Za angleške setre pravijo, da so zelo mehki psi, verjamem pa tudi da določenih psov, nikoli ne moremo naučiti zadovoljivega nepreganjanja divjadi... Je premočno zasidrano v njih.
Je pa pri vsakem psu to specifična problematika in ni za posploševat in je ogromno odvisno od splošne poslušnosti.
Sicer bi bila pa presrečna, če bi lahko dosegla rezultat tudi na drugačen način... A sem mogoče pretiravala?
To se večkrat vprašam...