Kolikor je meni znano, so bili psi iz katerih so nastali nemški ovčarji vsemogočih barv, od bele do črne. Najprej so iz vzreje izločali bele in lisaste. Prve zato, ker so jih zmotno imeli za degenerirane (albine), drugi pa verjetno niso delovali dovolj imenitno in čistokrvno. Ker so bili predniki tudi beli in ker se bela deduje recesivno, so se beli mladiči kljub uničevanju vedno znova pojavljali (in se še vedno pojavljajo) v povsem normalnih leglih. Podobno kot dolgodlaki. Ljudem so bili eni in drugi všeč in so se ohranili, čeprav jih žal nikolini bilo mogoče registrirati kot nemške ovčarje.
Kolikor je meni znano, je bilo prvotno največ ovčarjev volčje sive barve (nekdaj imanovani tudi "volčjaki") in še danes je nesorazmerno veliko najboljših delovnih te barve.
GG, o šolanju je bolje da nehaš pisati, ker čisto vselej sklatiš še eno dodatno neumnost.
Odnosa, ki ga s psom vzpostaviš med resnim šolanjem, ne moreš vzpostaviti na noben drug način. Pri tem niti ni pomembno kaj delaš (čeprav se psi specializirani za različne dejavnosti med seboj razlikujejo), pravzaprav ni ne vem kako pomembno niti to, kakšne metode pri šolanju uporabljaš, važno je, da je delo za vodnika in za psa življenski stil, ne pa mogoče en izpit, potem pa na kavč ali v pesjak.
Imam za šolanje povsem zanič pse brez nagonov (ker se mi pač trenutno taki na moč priležejo), ki živijo v krdelu in so čisto zadovoljni, če se jih pusti pri miru, da se zabavajo po svoje. Zakaj za vraga pa misliš, da jih vseeno šolam in to sorazmerno resno in da celo z njimi delam kolikor pač zmorejo še v njihovi globoki starosti?
Pravim da so mi trenutno všeč psi z nizkimi nagoni. In imam pasmo, ki taka pač je od nekdaj in mora biti tudi po standardu. Na kraj pameti mi ne pade, da bi iskala nemškega ovčarja ali belgijca s takim karakterjem, kaj šele, da bi, če bi ga že dobila šla še vzrejat. Če ostanemo samo pri psihičnih lastnostih.
Postavljanje tistih, ki svoje pse prepustijo v šolanje profesionalcem (toliko da psi naredijo tiste preizkušnje, ki se jih od njih pričakuje, potem se pa z njimi več ne dela) za zgled, je pa od vsega napisanega največja bedarija. Zame je tako ravnanje s psi mučenje. Zakaj? Če s psom nič ne delaš, pač ne delaš, pes tistega, kar ne pozna niti ne pogreša. Če pa se pes nauči nekaj delati, potem se mu pa to vzame - to je za psa nekaj najhujšega.