Kaj pa rabi pes za to, da je lahko dober v obrambi? (to je edino, kar reševalni pes ne dela v enaki ali večji meri kot pes šolan za klasiko)
Po mojem čisto laičnem mnenju prav nič drugega, kot dobre živce in dobre nagone. Kar pes ali ima ali pa nima, ne glede na to, ali dejansko se z obrambo ukvarja ali ne. Nezaupljivost do tujcev za samo obrambo po moje ni potrebna, se jo pa da brez vsakega problema naučiti - če bo mladiča, ki je po naravi skrajno zaupljiv vsak drugi ali tretji mimoidoči počil po gobcu, ko se mu bo prijazno približal, bo problem rešen v dnevu ali dveh. Če si danes kdo sploh še želi takega psa.
Ja, seveda. Nagoni. Samo kateri? Saj človek je pri psih vedno samo izkoriščal, usmerjal, oblikoval, kar so psi imeli v sebi že po naravi, se pravi nagone. Kaj se pa uporablja pri psih, ki delajo npr. z drobnico? Lovski nagon. Vse tisto, kako krdelo zalezuje in obkoli čredo in si potem izbere žrtev, jo izloči in privede naravnost tja, kamor je treba, a ne, v zasedo. Pri poslušnosti, pri iskanju itd. furamo psa na nagon plena, če ga ima. Če ga nima, lahko uporabimo hrano, ker če pes še jesti noče, potem je to mrtev pes. Obramba pa na svetlo in v red!!! spravi tisti drugi - uganila si - obrambni nagon in seveda staro dobro agresivnost. Se da tudi obrambo delati samo na plen, ampak okusi so različni, in že meni, pa sem totalen laik in amater, je nekolko nerodno gledati, ko pes pri vaji reviranja poskakuje in piska: "dejmo se igrat, dejmo se igrat". Hočem reči, šele pri delu v obrambi se razkrije, katere nagone in v kakšnem razmerju pes poseduje. Za športne pse so bolj primerni tisti, ki imajo malo več plena pa malo manj obrambnega nagona. Tak pes recimo potegne rokav z markerja in ga odnese vodniku, da se bosta malo poigrala. Potem so pa drugi psi, ki imajo obratno malo več obrambnega nagona, so recimo bolj zaresni. Tak pes potegne rokav z markerja, ga izpljune in se spravi nazaj na markerja. Ta bo bolj primeren za službenega psa. Pa vedno se tudi v linijah z najboljšo delovno tradicijo najde kak pes, ki je v vseh pogledih zmeren in bo torej še najbolj zadovoljen v vlogi zvestega družinskega spremljevalca, ker ima po eni strani dovolj tistega, kar se rabi, če hočeš s psom kaj početi, tako naizi, za zabavo, po drugi se pa tudi more izklopiti, da ti pač doma ne pleza po stenah. Kdor torej hoče dobrega nemškega ovčarja za agility, flyball in to, ga lahko dobi med delavci in ni nobene potrebe, da se ustvarja neka razredčena, ublažena različica nemca za potrebe širšega trga. Kdor hoče svojega psa pariti, pa naj zadosti vsaj minimalnim kriterijem, ki so postavljeni prav zato, da se pasma ohrani na določenem nivoju. A veš, da je bil SchH, kar je praktično isto kot IPO, zdizajniran pred sto leti (takrat ko je Pavlov izvajal svoje eksperimente) prav kot preizkus za nemce, če so sposobni delati? Njihova primarna dejavnost, ovčarstvo, je takrat začela upadati, in Herr Kapitan, podjeten kot je bil, je za svojega psa hitro našel drugo zaposlitev v policiji in vojski. Pa seveda še marsikje drugje, recimo, tudi prvi vodiči slepih so bili nemci v 20-ih prejšnjega stoletja. Aja, pa še to: se zavedam, da zanalašč pretiravaš s temle pokanjem mladiča po gobcu, ampak za ostale bralce povejmo, da se tudi "tazaresne" pse trenira tako, da vedno zmagajo.