Nič. Očitno se resni trenerji ne sprašuejo o stvareh, ki so meni najbolj zanimive. Recimo, kako to, da bo pes, ki ga je odličen trener naučil fantastičnih trikov, prepuščen lastni izbiri za druženje "kar tako" raje izbral otroka ali nekoga, ki za kliker se slišal ni. Ali gre morda za odnos vzajemnega zaupanja in spoštvovanja? Če ja, je to je težko doseči tako, da eden na drugega gleda kot na neiskreno bitje, ki je sposobno delovati edino iz egoističnih vzgibov in se odzivati samo za nagrado.